Kako bi “na bolniški” dobili prednost?

Prebivalci, ki so bolniško odsotni, naj imajo prednost pri obravnavi v zdravstvu, je predlagala skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Gre za enega od ukrepov za uravnoteženo poslovanje, za katere so se v skupščini zavzeli konec aprila. Podrobnosti o tem, kako bi lahko to možnost uvedli, še niso dorečene, je pa že danes jasno, da bi bila za to potrebna sprememba zakonodaje. Na ZZZS ocenjujejo, da bi lahko prednostno obravnavo pri naročanju bolniško odsotnih ljudi na zdravstvene storitve dosegli z dodatnimi timi oziroma ambulantami ter vključevanjem medicine dela. Eno od rešitev vidijo tudi v hitrejši individualni medicinski rehabilitaciji, kadar je bolniški stalež daljši od treh oziroma šestih mesecev.

Za ustreznejša nadomestila za invalidnost

Po njihovi oceni je smiselno tudi prilagajanje delovnih mest, prav tako zgodnejše in aktivnejše vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela v omenjene postopke. Zavzemajo se še za omejitev trajanja bolniškega staleža in prenovo invalidske zakonodaje. Postopki bi morali biti hitrejši, so ocenili, nadomestila za invalidnost pa ustreznejša. »Primarna pravica naj bo poklicna rehabilitacija,« so dodali. Od sedanjega obravnavanja nezmožnosti za delo bi se morali v Sloveniji preusmeriti k prepoznavanju preostale delovne zmožnosti posameznika, ocenjujejo na ZZZS.

Prednostna obravnava ob bolniški odsotnosti bi bila posebej smiselna pri rehabilitaciji v zdravstvu, meni Kristina Modic, predsednica Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko net. »Za bolnika je v tem primeru ključno, da do rehabilitacije pride pravočasno, ne čez pol leta ali eno leto,« je poudarila. Nujno se ji zdi tudi širjenje možnosti poklicne rehabilitacije, ki je danes dostopna redkim. To bi bilo ne nazadnje smotrno tudi z vidika delodajalcev, saj bi se prebivalci lažje vračali k delu in bi bilo kasneje manj odsotnosti, je izpostavila sogovornica, ki je te tudi izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L.

Poslanci Svobode so lani v državnem zboru vložili predlog zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, ki je napovedoval združevanje izvedenskih organov zdravstvene in pokojninske blagajne. Predlog je predvidel tudi, da bi se delodajalci ob sodelovanju izvajalca medicine dela vključevali v obravnavo ohranjanja delazmožnosti nad 90 dnevi bolniške odsotnosti. Predlagatelji so pri tem stavili na uvajanje načrtov vračanja na delo. Na združevanje izvedenskih organov so leteli številni pomisleki, tudi glede tveganja podaljševanja postopkov. Predlog je kasneje obtičal v predalih. Kot so pojasnjevali v Svobodi, o njem ni bilo zadostnega soglasja socialnih partnerjev.

Pri otrocih se ideja o krajših rokih ni uresničila

Spomnimo, da se je pri bolniških odsotnostih od konca lanskega leta že zvrstilo več sprememb, med drugim obvezno zapisovanje zdravnikovih navodil in strožje kaznovanje njihovega neupoštevanja, ki ga je prinesla interventna zakonodaja. Bolniki, ki jih pri neupoštevanju navodil oziroma režimov gibanja zalotijo drugič v petih letih, bodo ob nadomestilo od dneva kršitve do konca odsotnosti, vendar ne za več kot 30 dni. Obetajo se tudi dodatne spremembe, kot so obvezni pregledi. Razen ob redkih izjemah bi bili opravljeni najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti.

Ideja skupščine ZZZS, da bi bili bolniško odsotni prebivalci na vrsti prej, medtem ni prvi predlog o prednostnih obravnavah v zdravstvu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so leta 2023 izpostavili možnost, da bi v javnem sistemu prednostno obravnavali otroke. Na ministrstvu za zdravje so takrat potrdili, da razmišljajo o skrajšanju rokov, v katerih morajo otroci priti na vrsto. Ideja NIJZ se doslej ni uresničila.