"S Hrvaško iščemo predvsem tisto, kar nas povezuje, ne tisto, kar nas bi eventualno ločevalo, in vse tisto, kar koristi ljudem na obeh straneh meje," je na skupni novinarski konferenci s hrvaškim zunanjim ministrom, ki se mudi na delovnem obisku, povedal Kajzer.
Poudaril je, da državi dobro sodelujeta na številnih področjih, od gospodarstva, trgovine in naložb do turizma, energetike, infrastrukture in projektov v okviru EU.
Kot konkreten primer je izpostavil sporazum o čezmejnem sodelovanju na področju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja, ki prebivalcem in obiskovalcem Istre ter obalno-kraške regije omogoča dostop do zdravstvenih storitev tudi v izolski bolnišnici.
Omenil je tudi krovni sporazum za obnovo več čezmejnih mostov ter spomnil na ponovno oživitev slovensko-hrvaške medvladne komisije za izvajanje sporazuma o vojnih grobiščih.
Ministra sta govorila tudi o odprtih vprašanjih, med katerimi ostaja arbitražna razsodba, ki je določila potek meje na kopnem in morju. Hrvaška razsodbe ne priznava, za Slovenijo pa je ta dokončna in jo izvaja.
Glede odprtih vprašanj je Kajzer danes poudaril, da jih ni treba rešiti vseh naenkrat, temveč bi jih morali obravnavati "korak za korakom".
"Najin dogovor z Gordanom je, da k reševanju teh vprašanj pristopimo odgovorno in pragmatično ter se jih lotevamo korak za korakom, govorimo o postopnosti. In seveda ni potrebno, da rešimo vse naenkrat, ampak je pomembno, da iščemo rešitve, in jaz mislim, da smo danes zastavili neke vrste road map, kako bomo šli po poti reševanja teh odprtih vprašanj," je dejal in poudaril prepričanje, da "ta odprta vprašanja niso nerešljiva".
Hrvaški zunanji minister je potrdil pripravljenost za reševanje odprtih vprašanj "z neprekinjenim medsebojnim dialogom, ki ga je treba še okrepiti". "Naše trdno stališče je, da ta vprašanja nikakor ne smejo ovirati nadaljnje krepitve sodelovanja med Hrvaško in Slovenijo," je dodal.
Ministra sta se zavzela za to, da bosta državi iskali predvsem tisto, kar ju povezuje in koristi prebivalcem na obeh straneh meje, pri tem pa izpostavila tudi krepitev gospodarskega sodelovanja. Kajzer je spomnil, da blagovna menjava med državama vztrajno narašča in se je od vstopa Hrvaške v EU več kot potrojila. Hrvaška je hkrati tudi najpomembnejša država slovenskih neposrednih naložb.