Lani so subjekti javnega sektorja v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sicer poročali o 210 prejetih darilih, od tega je bilo protokolarnih 175, priložnostnih pa 35. Sezname daril je oddalo 40 subjektov, pri čemer so o največ prejetih darilih poročali z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, kjer so jih prejeli 59, in z urada predsednice republike, kjer so jih prejeli 53. Več kot deset daril so prejeli še v kabinetu predsednika vlade in na zavodu za zaposlovanje.
Na KPK so ob tem opozorili, da so subjekti dolžni poročati o vseh prejetih protokolarnih darilih, ki postanejo last organizacije, in o priložnostnih darilih, katerih vrednost presega 50 evrov. Podatki sicer kažejo, da je državni zbor poročal le o enem prejetem protokolarnem darilu v letu 2025, medtem ko je bilo teh daril v prejšnjih letih precej več (11 v letu 2024 in 24 v letu 2023). O prejetih darilih je poročalo šest od 19 ministrstev, sezname prejetih daril je KPK posredovalo tudi sedem od 212 občin.
Poleg doslednega evidentiranja daril in zagotavljanja sledljivosti po njihovem sprejemu je pomemben element ustreznega upravljanja daril tudi ocena njihove vrednosti. Medtem ko je vrednost priložnostnih daril, ki jih lahko sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci, omejena na največ 100 evrov, zakon vrednosti protokolarnih daril ne omejuje, so opozorili na KPK.
Lani so med prijavljenimi protokolarnimi darili izstopala darila, ki so jih uradnim osebam, predvsem funkcionarjem in njihovim družinskim članom, podarjali visoki predstavniki držav Bližnjega vzhoda in Srednje Azije.
Predsednica republike je tako na primer ob uradnem obisku v Kazahstanu prejela komplet uhanov, ogrlice in prstana, katerega vrednost na podlagi strokovne ocene znaša 34.580 evrov, ob uradnem obisku v Katarju pa stekleničko parfuma z dragimi kamni, ki je na podlagi preverjene cene na trgu vredna 18.000 evrov. Obe protokolarni darili sta v skladu z zakonskimi določbami ostali v lasti subjekta javnega sektorja.
V seznamih daril je KPK zaznala tudi večje število ročnih ur višjih vrednosti, ki so jih ob protokolarnih dogodkih podarili visoki predstavniki Katarja, Uzbekistana in Jordanije. Glede na posamezne osebne nestrokovne ocene uradnih oseb ali preverjene cene na trgu njihova vrednost znaša od 400 do 28.000 evrov.
KPK že dlje časa zaznava problematiko razpolaganja oziroma hrambe tovrstnih protokolarnih daril. Zato je lani na ministrstva za javno upravo, finance in pravosodje naslovila predlog za spremembo aktov, ki bi podrobneje uredili to področje.
Kot eno od rešitev so predlagali, da bi zakonsko uredili namensko in transparentno razpolaganje s protokolarnimi darili, na primer z organizacijo javnih dražb, pri čemer bi se izkupiček od prodaje lahko usmerjal v državni proračun ali v druge namene v javno korist, so navedli.