Različne okužbe se v vrtcu prenašajo še pogosteje kot v šoli, saj so malčki bolj v stiku tudi prek igrač, ki jih nosijo v usta in pritiskajo ob nos, poleg tega pa še ne znajo sami skrbeti za higieno rok, kihanja in kašljanja. V vsakem primeru se pri otrocih najpogosteje pojavljajo okužbe zgornjih dihal, ki se prenašajo s kužnimi kapljicami, sledijo pa nalezljive črevesne bolezni. Okužbe dihal so pogostejše pri otrocih, ki v povprečju zbolijo 6- do 8-krat na leto (odrasli pa 2- do 4-krat na leto).
Navadni prehlad
Najpogostejša tegoba je seveda navadni prehlad, pri katerem gre za vnetje zgornjih dihal. Povzročijo ga virusi, kot pove že njegovo ime, pa je sprožilni dejavnik lahko hlad. Čeprav nekateri trdijo nasprotno, namreč vemo, da nas prehlad največkrat doleti takrat, ko se v hladnem delu leta premalo oblečemo, poleti pa le takrat, ko se gibamo v preveč ohlajenih prostorih. Vzrok je povezan s padcem odpornosti… Kakor koli, za prehlad je značilen razmeroma blag in kratkotrajen potek, ki po ljudski modrosti traja teden ali dva, če ga zdravimo, sicer pa kakšnih sedem ali štirinajst dni. Prehlad je najpogostejši vzrok za odsotnost z dela ter iz šole in vrtca, saj je nalezljiv in se hitro širi, zlasti med otroki, tudi tistimi, ki so dovolj oblečeni. Velika količina virusov se namreč izloča z nosnimi izločki (kihanje, kašljanje), največ od 2. do 4. dneva bolezni. Otroci lahko okužbo prinesejo domov, v družino, kjer manj odporni člani zbolevajo v nekajdnevnih intervalih. Glavni znaki bolezni so izcedek iz nosu, kihanje, praskajoče in pekoče bolečine v žrelu, suh kašelj, včasih tudi zvišana temperatura, predvsem pri otrocih. Zato naj prehlajeni otroci ne hodijo v vrtec ali šolo, odrasli pa ne v službo, če je to le mogoče. Posebno pomembno si je dobro in pogosto umivati roke, zlasti po kihanju in brisanju nosu.
Angina
Pogosta je tudi angina, ki pomeni bakterijsko vnetje mandeljnov. Čeprav bolezen ni virusna, se lahko prenaša, a le s tesnim stikom z zdravo osebo, prek delcev žrelnega izločka. Okužba je možna tudi prek hrane, zato manjše epidemije nastopajo v družinah, vrtcih in šolah. Bolezen se začne nenadno, z mrzlico, visoko vročino, glavobolom, bolečinami pri požiranju in močno rdečim žrelom. Otroci do tretjega leta ne zbolevajo za angino, ampak imajo dolgotrajen izcedek iz nosu, nekoliko zvišano temperaturo in povečane vratne bezgavke.
Bronhitis
Bronhitis, ki je po navadi pridružen vnetju zgornjih dihalnih poti, včasih pa njegovo nadaljevanje, je okužba sluznice sapnika in manjših dihalnih poti. V 90 odstotkih primerov je okužba virusna, redko bakterijska, zanjo pa je značilno, da vneta sluznica izloča obilo sluzi. Najpogosteje zbolijo otroci, mlajši od pet let, in sicer v januarju in februarju. Začne se s suhim, dražečim kašljem, ki traja kar dva ali tri tedne. Po sprva suhem kašlju se pojavijo gnojni izpljunek, bolečine za prsnico ter zvišana telesna temperatura. Zdravniki ob bronhitisu poleg počitka priporočajo veliko tekočine za redčenje sluzi, zvečer pa sredstva proti kašlju in po potrebi paracetamol.
Pljučnica
Pogosta tegoba so tudi virusne pljučnice, ki jih povzročajo nekateri isti virusi kot navadni prehlad. Bolezenski znaki so zvišana telesna temperatura, suh kašelj, bolečine v prsnem košu in težko dihanje. Pri tem velja poudariti, da je potek bolezni odvisen od splošne odpornosti organizma in od specifične odpornosti organizma proti določenemu povzročitelju. Respiratorni sincicialni virus povzroča pljučnico predvsem pri dojenčkih in majhnih otrocih ter pri starejših osebah. Virus, ki ga v družino običajno vnese šoloobvezni otrok, prenašamo s kužnimi kapljicami, ki s kašljanjem pridejo v zrak, na obleko, pohištvo in druge predmete. Zelo pomembna je higiena rok! Pljučnice so lahko tudi bakterijske, pnevmokokne, ki se jih lahko učinkovito obranimo s cepljenjem.
Gripa
Med tovrstnimi okužbami ne moremo mimo gripe, ki lahko nastopa v epidemijah in celo pandemijah, kot vemo iz zgodovine. Povzročajo jo virusi influence A, B in C, pri čemer tipa A in B pogosto mutirata. Epidemije influence A se pojavljajo na 2 do 3 leta, influence B pa na 4 do 6 let. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih bolniki razširjajo v okolico s kašljanjem in kihanjem, pa tudi z neposrednim stikom ali z drobnimi prašnimi delci, ki se jih oprime virus. Bolnik prvi teden izloča velike količine virusov in lahko okuži veliko ljudi. Začetek bolezni je nenaden in se kaže z mrzlico, visoko vročino, glavobolom, močnimi bolečinami v mišicah in križu, suhim kašljem, bolečinami za prsnico, pekočimi bolečinami v grlu, izgubo apetita in bruhanjem. Pri otrocih je potek praviloma lažji. Uspešno jo preprečujemo z vsakoletnim cepljenjem, ki nas ščiti do pol leta.
Našteli smo le nekaj najpogostejših tegob, ki se jim pridružuje še cela kopica raznih okužb, od noric do črevesnih nalezljivih bolezni, na katere moramo biti s šolarjem v družini pripravljeni.
