Univerza na Primorskem je nameravala prve študente medicine vpisati že v študijskem letu 2027/2028. Ta ambiciozen načrt je spodnesel sklep sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki je zavrnil vlogo za akreditacijo enovitega magistrskega študijskega programa Medicina Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
»S prvo zavrnitvijo se ne bomo ustavili,« ostaja odločna Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem. Napoveduje ponovno vložitev vloge, kar bodo lahko storili najhitreje šele jeseni. Po njenih besedah so pri pripravi študijskega programa ubrali »precej inovativen pristop«.
Skupina strokovnjakov Nakvisa, ki jo je vodila Monika Sobočan z mariborske medicinske fakultete, s takšnim pristopom ni bila zadovoljna. Iz odločbe Nakvisa, ki jo je pridobil Dnevnik, je razvidno, da je ugotovila osem večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti v programu. Kje vse začrtan študij medicine ni izpolnjeval zakonsko postavljenih meril?
Nepovezane vsebine brez jasne nadgradnje
Že načrt izobraževanja je bil zasnovan neustrezno. Zato je obstajal utemeljen dvom, ali bodo študenti pridobili ustrezna znanja in veščine, je razvidno iz odločbe. Iz nje izhaja, da je program usmerjen pretežno v teoretične vsebine, razvoj ključnih kliničnih kompetenc pa ni ustrezno integriran v predmetnik.
V zamišljenem kurikulumu študentje ne bi postopno gradili kliničnih veščin, ker se vsebine zdravega in bolnega organizma pojavljajo nepovezano in brez jasne nadgradnje. »Posledično študijski program študentom ne omogoča celostnega razumevanja medicine kot discipline, kar predstavlja pomembno vsebinsko pomanjkljivost programa,« je zapisala skupina strokovnjakov.
Spomnimo: uvedbo tretjega študija medicine v Sloveniji pod okriljem Univerze na Primorskem (UP) je podprla vlada Roberta Goloba. »Pričakuje se sto novih vpisnih mest,« je dejal spomladi 2024 in nato z univerzo podpisal pismo o nameri za zagon študija. V šolskem letu 2027/2028 naj bi univerza vpisala prvih 20 študentk in študentov, nato bi se vpis postopoma dvignil do številke sto.
Petstokrat premalo klinične prakse
Napoved zagona študijskega programa medicine na Primorskem je pred dvema letoma zbudila začudenje. V Sloveniji namreč primanjkuje ustrezno habilitiranih zdravnic in zdravnikov, ki se lahko vključijo v izobraževalni proces. »Postavlja se vprašanje, kje bodo ti študenti opravljali vaje in pridobivali praktične izkušnje,« je tedaj opozorila Zdravniška zbornica Slovenije. »Primorska univerzitetne bolnišnice nima, kar pomeni, da trenutno ni ustreznih pogojev za izvajanje klinične prakse za študente.«
Odločba sveta Nakvisa je podčrtala pravilnost teh pomislekov. Kot je razvidno iz dokumentacije, je bilo na položaju nosilcev predmetov zamišljenih več predavateljev, ki bodisi nimajo ustreznih habilitacij bodisi njihove reference niso ustrezno povezane z vsebinami predmetov, ki naj bi jih izvajali.
Univerza na Primorskem je v svoji vlogi celo sama ugotavljala, da zmorejo z razpoložljivimi kadri izvesti le prakso pri dveh predmetih, ki skupaj obsegata 115 od 1129 ur klinične prakse v predmetniku. Ob polni izvedbi študija, ko bo v 6. letniku celotna generacija, bi moralo potekati do 57.314 ur klinične prakse na leto, torej 500-krat več ur.
Pokrili bi lahko le tri odstotke stroškov študija
Vloga je spodletela tudi zato, ker univerza ni zmogla zagotoviti stabilnega finančnega vira za izvajanje študijskega programa. »Vlagatelj se pri financiranju v veliki meri sklicuje na pismo o nameri vlade in na možnosti prihodnjega povečanja sredstev, pri čemer iz predložene dokumentacije ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da bodo potrebna sredstva zagotovljena skozi celotno obdobje izvajanja programa,« piše v odločbi.
Prvih šest let izvajanja študijskega programa bi stalo 10.683.775 evrov, univerza pa ga je bila pripravljena v prvih dveh letih financirati z zgolj 257.169 evri, s čimer bi pokrila komaj tri odstotke stroškov. »Dodatnih zagotovil o financiranju od vključno leta 2029 v odzivu vlagatelja ni predloženih,« ugotavlja Nakvis.
Iz odločbe, ki jo je podpisal predsednik sveta Nakvisa dr. Boris Dular, je še razvidno, da je ministrstvo za zdravje, na katerem tekoče posle opravlja Valentina Prevolnik Rupel, podalo pozitivno mnenje k predlaganemu programu, hkrati pa je dopisu priložilo negativno stališče sveta za izobraževanje zdravnikov, ki deluje kot strokovni odbor pod okriljem Zdravniške zbornice Slovenije pod vodstvom Bojane Beović.
Študirali bi v Izoli, Trstu in Ankaranu
V koprskem rektoratu so prepričani, da bodo z novo vlogo bolj uspešni. Zato nadaljujejo projekt novogradnje fakultete za vede o zdravju z okoli 6000 kvadratnimi metri uporabne površine. Naložba je vredna 18,1 milijona evrov. Univerza že izbira izvajalca gradbenih del in izvajalca nadzora. Upravna enota Izola bo ustno obravnavo za gradbeno dovoljenje izvedla že prihodnji teden. Zamišljen študij naj bi potekal na fakulteti, v Univerzitetni bolnišnici Katinara v Trstu, Ortopedski bolnišnici Valdoltra in Splošni bolnici Izola.