Na zadnji seji strokovnega sveta za splošno izobraževanje so pedagogi in drugi strokovnjaki za izobraževanje sprejeli več priporočil v zvezi s šolanjem na daljavo. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predlagajo, naj v času šolanja na daljavo učitelji otrok praviloma ne ocenjujejo. Svetujejo tudi, naj za letošnje leto spremenijo pravila ocenjevanja tako, da bo šolsko leto veljalo kot enovito ocenjevalno obdobje. Na ta način naj bi se izognili pritisku, da je treba do januarja pridobiti vse predpisane ocene, saj to povzroča učiteljem in otrokom dodaten stres. Poleg tega naj bi ministrstvo čim prej obvestilo dijake zaključnih letnikov, na kakšen način bo v tem šolskem letu potekala matura. Dijaki, ki jih spomladi čaka matura, so bili namreč od marca v šoli zgolj mesec in pol.
Strokovni svet je sprejel tudi sklep, da je treba v času epidemije in zaprtih izobraževalnih ustanov skrbeti za duševno zdravje vseh, ki so vključeni v izobraževalne procese. Država naj izobraževanje in znanje obravnava kot strateško prioriteto države in na tej podlagi materialno in kadrovsko podpre izobraževalne ustanove. Te bodo namreč morale z dodatnimi aktivnostmi odpravljati razlike, ki se bodo med šolajočimi se posamezniki povečale – tisti, ki jim je bilo že doslej težko, bodo še bolj zaostali, tisti z boljšim izhodiščnim položajem pa bodo sorazmerno bolje napredovali.
Strokovni svet je oblikoval še sklep, da naj država pri sprejemanju ukrepov na področju izobraževanja poleg zdravstvenih tveganj, ki jih prinaša epidemija, upošteva tudi druga dolgoročna tveganja – denimo upad znanja in poslabšanje duševnega zdravja otrok. Vsaj mlajši učenci in dijaki zaključnih letnikov naj se čim prej vrnejo v učilnice, so še sklenili strokovnjaki.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Evropske države se zapiranju šol izogibajo do zadnjega trenutka zaradi negativnih posledic, ki jih ima za raven znanja in za psihosocialne razmere med otroki in mladostniki.
V Sloveniji je bila v preteklih mesecih o šolanju na daljavo narejena večja spletna raziskava, ki pa ni bila reprezentativna. Na Zavodu za šolstvo so organizirali tudi sestanke več študijskih skupin. Strokovnjaki z različnih institucij so izvedli tudi nekaj manjših raziskav, vendar še ni jasno, ali so reprezentativne ali ne. »Slovenija se je priključila raziskavi Mednarodnega združenja za evalvacijo izobraževalnih dosežkov IEA o motnjah izobraževanja v času epidemije. V neodvisni vzorec raziskave je bilo izbranih 172 osnovnih šol. Sodelovali bodo ravnatelji šol, učitelji, ki so v času zaprtja šol poučevali 7. razrede, in osmošolci, ki so bili spomladi učenci 7. razredov. Spraševali jih bomo o učenju, poučevanju, preverjanju in ocenjevanju znanja, vključenosti in podpori družine, počutju,« pojasnjuje Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta.
Iskanje strategije za po epidemiji
Več strokovnih ugotovitev o šolanju na daljavo bo objavljenih v naslednjih mesecih. »Eden glavnih načinov, kako države merijo učinek zapiranja šol, je sprememba učnih dosežkov. Slovenija je zamudila to priložnost, ko je lani odpovedala nacionalna preverjanja znanja,« pravi Klara Skubic Ermenc s filozofske fakultete. »Letos napovedujejo, da jih bodo izpeljali,« dodaja.
»Zagotovo bi morala država imeti jasno strategijo, kako bomo ugotovili, kakšne so bile značilnosti vzgojno-izobraževalnega dela v času epidemije. Ugotoviti je treba, kakšni so učinki na načrtovanje in izvajanje izobraževalnih programov in pouka v osnovnih in srednjih šolah, kolikšna je bila dejanska realizacija pouka in podobno. Pridobiti je treba podatke o tem, v kolikšni meri so bili doseženi predvideni učni cilji in standardi znanja,« opozarja tudi Damjan Štefanc s filozofske fakultete.
Psihologi, ki opozarjajo na negativne posledice zapiranja vrtcev in izobraževalnih ustanov, se opirajo predvsem na mednarodne raziskave, pravi profesorica razvojne psihologije Ljubica Marjanovič Umek. Na katedri za razvojno psihologijo so pravkar začeli zbirati podatke o doživljanju in počutju otrok v času zaprtja vrtcev in šol, vendar rezultatov še ni, je povedala.
