Če bo državni zbor podprl predlog poslanskih skupin SDS, NSi-SLS-Fokus, Demokrati in Resnica, se bomo volilci 11. oktobra na posvetovalnem referendumu izrekali o vprašanju: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« Predlagatelji menijo, da gre za vprašanje širšega družbenega pomena, o katerem naj se neposredno izrečejo državljani. Toda vprašanje predstavlja samo prvo polovico odločitve. Volilci bodo odgovorili, ali želijo še naprej plačevati 14,02 evra na mesec, ne pa tudi, iz katerega vira naj se RTV Slovenija financira po ukinitvi prispevka.
Za zavod prispevek ni obrobni prihodek. RTV Slovenija za leto 2026 načrtuje 162,86 milijona evrov prihodkov, od tega 109,2 milijona iz prispevka. Njegova ukinitev brez nadomestila bi povzročila izpad približno 67 odstotkov vseh prihodkov oziroma skoraj 300.000 evrov na dan. Takšne luknje ne bi bilo mogoče pokriti z oglaševanjem in drugimi tržnimi prihodki. Brez ustreznega nadomestila bi morala RTV Slovenija ukiniti velik del programa, lastne produkcije, regionalnega poročanja, dopisniške mreže ter kulturnih, otroških in manjšinskih vsebin. Pod vprašajem bi bili tudi glasbeni sestavi, kot sta Big band in Simfonični orkester RTV Slovenija, arhiv in druge netržne dejavnosti.
Proračun namesto položnice
Predlog zakona Resnice takšnega takojšnjega izpada ne predvideva. Prispevek bi ukinil, financiranje RTVS pa prenesel na državni proračun. Izhodiščni znesek bi določili glede na povprečje prispevkov, zbranih v zadnjih šestih mesecih pred uveljavitvijo zakona. Za gospodinjstvo bi tako izginila položnica v višini 168,24 evra na leto, vendar ne tudi strošek javnega servisa. Približno 109 milijonov evrov bi moral zagotoviti proračun, ki se polni predvsem z davki. To ne pomeni nujno novega davka, pomeni pa, da bi bil denar za RTV Slovenija vzet iz skupne državne blagajne. Če zanj ne bi povečali prihodkov, bi morala država zmanjšati druge izdatke ali se dodatno zadolžiti.
Na ravni javnih financ zato velikega prihranka ne bi bilo. Spremenila bi se predvsem razporeditev bremena: namesto enakega pavšalnega zneska za zavezance bi se RTV Slovenija financirala iz davkov, ki jih prebivalci in podjetja plačujejo v različnih višinah. Posamezno gospodinjstvo bi lahko plačalo manj ali več kot danes, skupni račun pa bi ostal.
Bistveno večja bi bila sprememba za RTVS. Namesto lastnega namenskega vira bi zavod postal odvisen od vsakoletnih odločitev vlade in parlamentarne večine. Predlog ne določa trajne formule za usklajevanje sredstev z inflacijo in stroški javne službe. Profesor novinarstva na FDV Marko Milosavljević je opozoril, da je igranje v tem smislu, da stvari niso dorečene, lahko zelo nevarno, saj se lahko proračunska izplačila zavlečejo ali ovirajo. Če proračun ne bi zagotovil celotnega zneska, bi moral zavod razliko pokriti z rezi. Predlog Resnice pa recimo že določa zmanjšanje števila zaposlenih na 1500 v petih letih. Kako občutljiva je proračunska odvisnost, se kaže že letos. RTV Slovenija bi morala za narodnostne programe in glasbeno produkcijo iz proračuna prejeti 15,23 milijona evrov. Do konca junija bi moralo biti nakazanih 7,76 milijona, vendar se je izplačilo zaradi spora o pogodbah in dokazilih zavleklo. Zavod se je moral zadolžiti, vodstvo pa je opozorilo na možnost težav pri izplačilu plač.
Izbira, ki je v vprašanju ni
Referendum bo posvetovalni, zato njegov izid državnega zbora ne bo zavezoval in sam po sebi ne bo ukinil prispevka. Parlament bo moral šele nato določiti prihodnji način financiranja.
Glasu za zato ne bo mogoče samodejno razlagati kot podpore proračunskemu financiranju, zmanjšanju števila zaposlenih ali krčenju programa. Referendumsko vprašanje ustvarja izbiro med plačevanjem in neplačevanjem, čeprav je dejanska izbira drugačna: sedanji prispevek, drug javni vir ali bistveno manjši javni servis. Položnica bi lahko izginila, račun pa ne.