Po parlamentarnih volitvah vlada še naprej opravlja svoje naloge, vendar v omejenem obsegu. Ustava v 115. členu določa, da predsednik vlade in ministri do imenovanja nove vlade opravljajo tekoče posle. Kaj natančno to pomeni, ni izrecno zapisano, zato je treba to ustavno določbo razlagati v duhu njenega pomena, zlasti glede poglavitnih funkcij, ki po ustavi in zakonodaji pripadajo njihovim nosilcem.
Kot pojasnjuje služba vlade za zakonodajo, to v praksi pomeni, da vlada v tem obdobju ne sme več sprejemati novih političnih odločitev, ampak skrbi predvsem za to, da država deluje nemoteno. Gre za »vzdrževalno« funkcijo oblasti: izvajanje že sprejetih ukrepov, vodenje tekočih upravnih postopkov in odzivanje na nujne situacije.
Kaj se sme in kaj ne
Iz navedenega izhaja, da vlada v tem obdobju praviloma ne sme začenjati novih zakonodajnih projektov. To pomeni, da ne more pripravljati in v parlament pošiljati novih zakonov. Prav tako ne sme bistveno posegati v obstoječo zakonodajo, če ti posegi pomenijo uresničevanje političnih usmeritev. Lahko pa nadaljuje postopke pri zakonih, ki jih je v parlament poslala že pred volitvami. Te lahko njeni predstavniki tudi zagovarjajo in pojasnjujejo, saj so bile vsebinske odločitve sprejete še v času polnega mandata. Bolj zadržano velja ravnati tudi pri vlaganju dopolnil, saj ta lahko pomenijo novo politično odločanje.
Izjeme so vezane na nujnost. Vlada lahko poseže tudi z novimi zakonskimi rešitvami, če gre za neodložljive situacije, denimo ob naravnih nesrečah ali drugih krizah, ko je treba preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države. Podobno velja za prenos evropske zakonodaje, kjer ne gre za politično izbiro, temveč za pravno obveznost. Pri podzakonskih aktih je meja bolj vsebinska kot formalna. Če zakon izrecno nalaga sprejem določenega predpisa, ga vlada lahko sprejme tudi v tem obdobju, saj gre za izvrševanje že sprejete zakonodaje. Če pa bi tak akt uvajal nove rešitve, ki niso nujne, to praviloma ne sodi med tekoče posle.
Kadrovanje ostaja dopustno, vendar z jasno omejitvijo: namenjeno mora biti zagotavljanju nemotenega delovanja države in njenih institucij. Dopustne so torej odločitve, ki preprečujejo zastoj sistema, ne pa kadrovske poteze, ki bi pomenile politično preoblikovanje organov.
Načeloma se po zadnji redni seji državnega zbora, ta je bila v aktualni zasedbi zadnjič sklicana konec januarja, parlament ne sklicuje več. So pa v državnem zboru pojasnili, da bi se lahko v primeru izrednih razmer sklicala izredna seja aktualnega sklica, še pred konstituiranjem novega, kar pomeni, da zakonodajna veja oblasti tudi v tem obdobju ni povsem ohromljena. Ali bi lahko aktualna energetska kriza predstavljala takšne izredne razmere, sogovorniki niso znali jasno opredeliti.
Obenem se pravila glede tekočih poslov dodatno izostrujejo. V službi vlade za zakonodajo namreč pripravljajo posodobljene usmeritve, ki jih bodo v kratkem posredovali ministrom in javnosti. Bistvo obdobja tekočih poslov pa ostaja ravnotežje: vlada nima več polnega političnega mandata, vendar mora država delovati naprej.