Slovenija prejšnje zunanje ministrice Tanje Fajon še ni podprla za položaj posebne predstavnice EU za Sahel. To je novinarjem povedal novi zunanji minister Tone Kajzer po srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, ki je Fajonovo predlagala na ta položaj. Kajzer je Kallasovo prosil za pojasnila o načinu izbirnega postopka. Pravi, da ni težava v kandidatki, ampak v vprašanju, ali sta EU in Slovenija upoštevali pravila v postopku kandidature. Novinarjem je povedal tudi, da je Fajonova kandidirala v času, ko je vlada Roberta Goloba že opravljala samo tekoče posle.
Nova slovenska vlada naj bi preprečila, da bi Fajonovo prejšnji teden na ta položaj imenoval pristojni odbor stalnih predstavnikov držav članic EU. »Kar se nas tiče, ta zadeva za zdaj ostaja odprta,« je še dejal Kajzer po srečanju s Kallasovo in dodal, da se mu ne mudi. Menda naj bi EU o imenovanju Fajonove, za kar naj ne bi bilo potrebno soglasje Slovenije, odločala v sredo. Potrebuje pa kvalificirano večino vsaj 15 članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU.
Kaj je Sahel?
Sahel je velikanski pas med Saharo in savanami, dolg 5000 kilometrov. Razteza se med Mavretanijo in Somalijo. Gre za najrevnejši del sveta, ki je tudi politično zelo nestabilen, med drugim zaradi islamističnega terorizma in vse hujšega boja med poljedelci in živinorejci za rodovitno zemljo ob rekah, kot sta Niger in Nil. Po podatkih britanskega BBC je leta 2023 na svetu zaradi terorizma umrlo 7555 ljudi, od tega v Sahelu 3885. Gre za smrtne žrtve filial Al Kaide in Islamske države ter Boko Harama. Vse te teroristične skupine služijo denar z ugrabitvami, pridobivanjem zlata in tihotapljenjem kokaina iz Južne Amerike v Evropo. Možno je, da bo na območju Sahela nastala podobna teroristična država, kot je bila v Iraku in Siriji v letih 2013–2019 Islamska država.
Proruski puči
V zadnjih letih so teroristi v Sahelu postali še nevarnejši, ker se je francoska vojska po državnih udarih v Maliju, Burkina Fasu in Nigru, ki so se zgodili v letih 2020–2023, umaknila iz teh držav. Skorumpirane vojaške hunte se hočejo namesto na Francoze opreti na ruske paravojaške enote Wagnerja, ki se od leta 2023 imenuje Afriški korpus. Tako preimenovanje je prav škandalozno, saj so se tako imenovale nacistične nemške čete, ki so se v severni Afriki skupaj z Italijani pod generalom Erwinom Rommlom borile proti Britancem. A te ruske paravojaške enote so šibkejše od Francozov, zaradi česar je boj proti terorizmu še bolj neuspešen, kot je bil prej. Najbolj je na udaru Mali, ki je 60-krat večji od Slovenije. Kaos in nestabilnost v Maliju in Sahelu povečuje tudi boj Tuaregov za avtonomijo.
Mnogim evropskim politikom pa se zdi, da bi Sahel moral biti predvsem območje boja proti nezakonitim migrantom. Tako se bo morala Fajonova, če bo postala posebna predstavnica EU za Sahel, z državami Sahela dogovarjati o preganjanju tihotapcev z ljudmi in ustavitvi migrantov. V prvi polovici leta 2016 je več kot 300.000 ljudi prek Nigra, ki je sicer 63-krat večji od Slovenije, potovalo v Libijo in Alžirijo s ciljem, da pridejo v EU. Tedaj so zabeležili tudi smrt 570 migrantov v nigrski puščavi. Zatem so oblasti v Nigru to migracijsko pot v veliki meri onemogočile z aretacijo tihotapcev ljudi, kot je zahtevala EU. A v državnem udaru leta 2023 so oblast prevzeli oficirji, ki so nasprotniki Zahoda, in situacija se je spremenila.