Predlog novele zakona o upravnem sporu, ki ga upravno sodišče krvavo potrebuje, je pred dnevi prestal prvo sito v državnem zboru. Poslanci so med prvo obravnavo ocenili, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Na sodnem svetu pa imajo več pomislekov o zakonu. Med drugim menijo, da so na pravosodnem ministrstvu napačno interpretirali eno izmed odločb ustavnega sodišča in da se utegne znižati raven varstva pravice do glavne obravnave strank v postopku.
Senat le o
pomembnejših zadevah
Predlagana novela v svojih 28 členih med drugim prinaša rešitev, po kateri bi lahko v upravnem sporu odločal sodnik posameznik in ne tričlanski senat. Sodnik bi lahko sam odločal v večini (enostavnejših) primerov, o pomembnejših zadevah in sporih, ki odpirajo zahtevnejša pravna vprašanja, pa bi še vedno odločal senat. Enako bi po novem veljalo tudi na vrhovnem sodišču. V primerih, ko bi na prvi stopnji sodil sodnik posameznik, bi tudi vrhovni sodnik sam odločil o pritožbi. Če bi na prvi stopnji sodil senat, pa bi senat moral odločiti tudi o pritožbi.
Predlog novele tudi predvideva, da bo upravno sodišče od strank lahko zahtevalo bolj skrbno pripravo vlog in dokaznega gradiva. Sodišče bi lahko strankam po potrebi celo omejilo število in obseg vlog.
Na pravosodnem ministrstvu bi radi s predvidenimi zakonskimi rešitvami dosegli, da bi upravno sodišče lahko bolje obvladovalo pripad zadev in jih tudi hitreje reševalo. Kot kažejo najbolj sveži podatki, se je povprečno trajanje postopka na upravnem sodišču od leta 2018 podaljšalo z desetih na skoraj 17 mesecev v lanskem letu.
V zadnjih dveh letih je na učinkovitost upravnega sodišča vplivala tudi precedenčna sodba vrhovnega sodišča, ki je zaostrila pogoje, kdaj lahko upravno sodišče odloči brez glavne obravnave. Posledično je število glavnih obravnav leta 2021 poskočilo na 716, kar je skoraj trikrat toliko kot leto pred tem. Novela zdaj spreminja pogoje, kdaj upravnim sodnikom ni treba razpisati glavne obravnave.
Ustavno sodišče
zavrnilo Ivana Zidarja
Nekaj dni, preden je državni zbor predlogu novele prižgal zeleno luč za nadaljnjo obravnavo, je zasedal sodni svet, ki ima o predlagani noveli nekaj pomislekov. »S predlogom zakona se ponovno znižuje raven varstva ustavne pravice strank do glavne obravnave, kar temelji na zmotni razlagi odločbe ustavnega sodišča,« opozarjajo pri sodnem svetu. Z vprašanjem obveznosti glavnih obravnav v upravnih sporih se je namreč ukvarjalo tudi ustavno sodišče, ki je novembra lani zavrnilo ustavno pritožbo, ki jo je vložil danes že pokojni poslovnež Ivan Zidar, nadaljevala pa njegova hči. Ustavna pritožba se je nanašala na sodbo upravnega sodišča, ki je zavrnilo Zidarjevo tožbo, s katero je izpodbijal odmero približno pol milijona evrov davka od nenapovedanih dohodkov, povezanih tudi s hišno preiskavo, med katero so policisti v Zidarjevem sefu našli milijon evrov gotovine. Ustavno sodišče je presojalo, ali je upravno sodišče Zidarju kršilo ustavne pravice, ker mu ni omogočilo zaslišanja predlaganih prič na glavni obravnavi. Kasneje se je namreč trudil dokazati, da je imel v sefu le okoli deset tisočakov, čeprav je pred tem večkrat navedel in potrdil, da je hranil milijon evrov. Po mnenju ustavnega sodišča zato ni bilo problematično, da upravno sodišče ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo predlaganih prič.
Predlog novele omenjeno odločbo ustavnega sodišča citira kot podlago za novo ureditev izjem, ko upravnemu sodišču ni treba razpisati glavne obravnave, saj da je ustavno sodišče z omenjeno odločbo odstopilo od svojih ustaljenih stališč o obveznosti glavne obravnave. »Od kje tako razumevanje, ni jasno, saj ustavno sodišče vedno izrecno pove, da odstopa od svoje prakse, če se za to odloči,« opozarjajo pri sodnem svetu in dodajajo, da je ustavno sodišče še leta 2020 v eni izmed odločb poudarilo pravico do glavne obravnave tudi v upravnem sporu. »Da bi ustavno sodišče pričelo s 'tihim' odstopanjem od svojih prejšnjih stališč, še posebej ob tako pomembnem vprašanju, kot je pravica do glavne obravnave, je povsem neverjetno,« glede ureditve izjem opozarjajo člani sodnega sveta.
