Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic državnega zbora volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike z različnih področij, tudi gospodarstva.
V Gospodarski zbornici Slovenije se zavzemajo za spremembo odnosa do gospodarstva, podjetij in zaposlenih. Po njihovem mnenju je potreben nov razvojno in konkurenčno naravnan program z ukrepi, kot so razbremenitev stroškov dela s ciljem boljšega plačila in privabljanja visoko usposobljenih kadrov, učinkovitejše javne storitve, poenostavitve in pospešitev odločanj o izdaji dovoljenj ter umeščanjih v prostor, konkurenčna energija, spodbujanje internacionalizacije, lažji dostop do financiranja, tesnejše sodelovanje znanosti z gospodarstvom ter več vlaganj v digitalizacijo in zeleni prehod.
V Klubu slovenskih podjetnikov so v programu s ključnimi priporočili na področju gospodarskega okolja in podjetništva izpostavili davčno predvidljivo okolje. Pričakujejo večletno obdobje brez spreminjanja davkov in prispevkov. Obenem predlagajo razbremenitev dohodkov z zvišanjem splošne olajšave, poenostavitvijo v dva dohodninska razreda, zvišanjem vstopnega praga v višji dohodkovni razred in ukinitvijo neobdavčenih prejemkov. Predlagajo uvedbo socialnega copatka in socialne kapice ter znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb.
V Združenju delodajalcev Slovenije pričakujejo, da bo prihodnja vlada konkurenčnost postavila med ključne razvojne prioritete. Na davčnem področju to vključuje vzpostavitev stabilnega in predvidljivega okolja, postopno zmanjšanje obremenitve dela, vsaj v obsegu, v katerem se je pod trenutno vlado povečala, znižanje dohodnine in uvedbo socialne kapice. Potrebne so strukturne reforme na področju poenostavitve postopkov in zmanjševanja administrativnih ovir ter učinkovitejši sodni postopki, pa tudi bolj aktivna politika privabljanja in zadrževanja kadrov, menijo.
Trgovinska zbornica Slovenije pričakuje znižanje DDV z 9,5 na 5 odstotkov za osnovna živila. Tudi oni med pričakovanji izpostavljajo razbremenitev stroškov dela v okviru sistemske davčne prenove, zagotovitev konkurenčne cene električne energije, deregulacijo cen naftnih derivatov, takojšnjo odpravo administrativnih bremen, oblikovanje strategije za dvig samooskrbe s hrano ter skrajšanje postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj. Prav tako pričakujejo spremembo zakona o vajeništvu, da bo sistem izvedljiv v praksi, in vodenje socialnega dialoga na način, da se bodo dejansko upoštevale kompromisne rešitve vseh treh strani, so še navedli za STA.