V iniciativi Glas ljudstva skušajo obvezni zdravstveni prispevek v enotni višini 37,17 evra nadomestiti s povečanjem prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so odvisni od posameznikovih dohodkov. Obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil nekdanje dopolnilno zavarovanje, je po prepričanju iniciative daleč najbolj krivičen davek. »Upokojencu z minimalno pokojnino, že tako globoko pod pragom revščine, jemlje kar 10 odstotkov prihodkov, pri tistih z visokimi dohodki pa ta strošek predstavlja le nekaj promilov,« so kritični do trenutne ureditve.
Spremembe, ki jih predlagajo, so v iniciativi vključili v predlog novele zakona o prispevkih za socialno varnost. Pri vlaganju v zakonodajni postopek razen na nepovezana poslanca Miha Kordiša in Mojco Šetinc Pašek računajo še na podpise poslancev Levice. Podpise so zdaj napovedali še v SD, so nam potrdili v iniciativi. Upajo, da bodo zakonski predlog podprli tudi v Svobodi, je povedal predstavnik Glasu ljudstva Dušan Keber: če ne drugače, vsaj prek posameznih poslancev oziroma pri glasovanju.
Koalicijska zaveza
Pravičen prispevek, ki bi bil odvisen od dohodka, je bil predvolilna zaveza vseh koalicijskih strank in tudi del koalicijske pogodbe, so poudarili v iniciativi. Proporcionalni in solidarni prispevek do konca leta 2024 je javno napovedal predsednik vlade Robert Golob, so dodali. »Predlog zakonskih sprememb lahko predsednik vlade razume kot vrženo rokavico, lahko pa tudi kot priložnost za izpolnjevanje predvolilnih obljub,« je dejal Keber, ki je tudi nekdanji minister za zdravje.
Obvezni zdravstveni prispevek ni vključen v dohodninsko osnovo, so opozorili v iniciativi. Ljudje z višjimi dohodki prihranijo več, saj ne plačajo dohodnine na ta znesek. S predlaganimi spremembami bi dokončali pretvorbo nekdanjega dopolnilnega zavarovanja v obvezno dajatev, ki bi bila odvisna od višine dohodka zavarovanca, ugotavljajo v Glasu ljudstva. Pravično bi bilo tudi, da se del izpadlega dohodka nekdanjega dopolnilnega zavarovanja prenese v prispevek delodajalcev, so ocenili. Tak model je že v veljavi pri sedanjem zavarovanju za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, so spomnili. Dvig prispevne stopnje so določili na podlagi ocene prilivov obveznega zdravstvenega prispevka v letošnjem letu. Okvirno gre za 650 milijonov evrov. Prispevne stopnje delodajalcev bi zvišali za odstotek, tak bi bil tudi dvig pri delojemalcih. Prispevek upokojencev, ki se odteguje od pokojnine, bi bil ob »obrutenju« enak prispevkoma delojemalcev in delodajalcev.
Upoštevali so obstoječi davčni sistem
Upokojenci, ki prejemajo do 500 evrov pokojnine, bi namesto današnjih 37,17 evra plačevali šest evrov, tisti s pokojnino v razponu od 500 do 700 evrov pa devet evrov. Sprememba bi razbremenila tudi druge prebivalce z nizkimi dohodki. Zaposleni, ki prejemajo znesek od minimalne plače do 0,6 povprečne plače, bi po novem plačevali 14,1 evra, enak znesek bi plačeval tudi delodajalec. Tisti z dohodki med povprečno plačo in 1,1 povprečne plače pa bi plačevali 26 evrov, enako tudi njihov delodajalec. Prebivalci z višjimi dohodki bi medtem plačevali več kot danes. Za ilustracijo: pri dvakratniku do 2,5-kratniku povprečne plače bi tako delojemalec kot delodajalec plačevala po 54,9 evra. Pri petkratniku do šestkratniku povprečne plače pa bi namesto obveznega prispevka za zavarovanje plačevali 134,7 evra. Možnost, ki jo predlagajo, se vklaplja v obstoječi davčni sistem, so ocenili v iniciativi.
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da s predlogom Glasu ljudstva še niso seznanjeni in ga zato težko komentirajo. »Podpiramo pa rešitve, ki celovito obravnavajo problematiko in ustrezno upoštevajo vse kategorije oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje,« so poudarili. Sami so v sodelovanju s finančnim ministrstvom pripravili več različic nadomestitve obveznega zdravstvenega prispevka z bolj solidarno rešitvijo, so dodali na ministrstvu. Odločitve o najprimernejši različici (še) ni zaradi upoštevanja širšega vpliva na obremenitve plač ter na druge dele davčne in socialne politike, so zapisali.
Spomnimo, da so se sorodna pojasnila vrstila že od lanske jeseni, ko je postalo jasno, da se namesto obljubljene pravičnejše rešitve obeta podražitev obveznega prispevka v skladu z rastjo plač. S 35 na 37,17 evra se je prispevek zvišal z letošnjim marcem.
