Za RTV Slovenija ukinitev prispevka, ki jo predlaga stranka Resnica, ne bi pomenila ukinitve javne radiotelevizije, temveč spremembo njenega financiranja. Predlog predvideva, da bi se obvezni RTV-prispevek ukinil, sredstva za delovanje zavoda pa bi zagotovil državni proračun. Višina teh sredstev bi bila določena glede na povprečno višino pobranega prispevka v zadnjih šestih mesecih pred uveljavitvijo zakona. To pomeni, da RTV Slovenija v prvem obdobju po predlagani spremembi ne bi nujno ostala brez primerljivega obsega sredstev. Ključna sprememba bi bila drugje: denar, ki zdaj prihaja iz namenskega prispevka, bi postal del državnega proračuna. O njem vsako leto odločata vlada in državni zbor v okviru sprejemanja proračunskih dokumentov.
RTV Slovenija danes največji del prihodkov ustvari prav iz prispevka. Po programsko-produkcijskem načrtu za leto 2026 naj bi imela 162,86 milijona evrov prihodkov, od tega 109,2 milijona evrov iz RTV-prispevka. Preostanek predstavljajo oglaševanje, tržne dejavnosti, sofinanciranja in drugi prihodki.
Od prispevka k proračunu
Za plačnike bi bila sprememba na prvi pogled preprosta: gospodinjstva in drugi zavezanci RTV-prispevka ne bi več plačevali neposredno. Financiranje bi prevzela država. Zato se lahko predlog marsikomu zdi smiseln, zlasti v delu, ki govori o razbremenitvi plačnikov in racionalizaciji poslovanja RTV Slovenija.
Toda pri javnem mediju vprašanje financiranja ni samo tehnično vprašanje, iz katere blagajne pride denar. RTV-prispevek je namenski vir, določen za delovanje javne radiotelevizije. Proračunsko financiranje pa je del širšega sistema javnih financ, v katerem se sredstva vsako leto določajo glede na proračunske zmožnosti, prioritete vlade in odločitve parlamentarne večine. To samo po sebi ne pomeni, da bi se sredstva za RTV Slovenija nujno zmanjšala. Pomeni pa, da bi bil obseg financiranja javnega servisa bolj neposredno vezan na vsakoletni proračunski postopek. Če bi se država v prihodnjih letih odločila za znižanje, zamrznitev ali drugačno razporeditev sredstev, bi se to poznalo pri programu, lastni produkciji, dopisniški mreži, kulturnih, izobraževalnih in manjšinskih vsebinah ter pri številu zaposlenih.
Neodvisnost kot finančno vprašanje
Prav zato se razprava o ukinitvi RTV-prispevka ne konča pri vprašanju ene položnice manj. Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak opozarja, da razprava o ukinitvi prispevka »ni zgolj finančno vprašanje, temveč predvsem vprašanje neodvisnosti javnega medija in odnosa družbe do javnega dobra«. Poudarja, da evropske izkušnje kažejo, da stabilen in predvidljiv sistem javnega prispevka zagotavlja največjo stopnjo neodvisnosti javnega medija, saj ta ni neposredno odvisen ne od dnevne politike ne od kapitalskih interesov. »RTV Slovenija ob tem ni le medijska hiša, temveč eden ključnih javnih sistemov na področju obveščanja, kulture, jezika, manjšinskih vsebin in dostopnosti informacij za celotno družbo. Zato je ureditev stabilnega in dolgoročno predvidljivega financiranja nujna, če želimo ohraniti javni medij, ki bo lahko deloval izključno v javnem interesu,« še pravi Natalija Gorščak.