Četrtkovo jutro na štajerski avtocesti med Domžalami in Ljubljano ni bilo nič drugačno kot pretekle dni. Kolona vozil se je že zgodaj vila proti prestolnici, promet pa je v počasnem ritmu zastajal tudi na severni ljubljanski obvoznici in vzporednih cestah. Tudi sami smo se v jutranji konici podali na pot in kmalu postali del dobro znanega prizora – dolge, skoraj nepremične kolone. Vožnja je potekala v »polžjem koraku«, vsakih nekaj metrov speljevanja in ponovnega zaviranja pa je potrjevalo, da je izbira poti v teh dneh bolj podobna loteriji kot premišljeni odločitvi.
Razlog za prometno agonijo sta dve vrsti del na tem odseku avtoceste: vzpostavitev tretjega pasu proti Ljubljani ter pripravljalna dela na smernem vozišču proti Mariboru. Prometni režim se bo s ponedeljkom še dodatno spremenil, saj bodo ves promet preusmerili na eno stran, kjer bodo vzpostavljeni zoženi pasovi v obe smeri (na smernem vozišču proti Mariboru, medtem ko se bo smerno vozišče proti Ljubljani zaprlo za ves promet). Takšna ureditev bo zaznamovala celotno gradbeno sezono.
Ljubljana–Maribor: tri ure in pol vožnje
»Prejšnji teden smo se v torek zjutraj iz Maribora v Ljubljano vozili kar tri ure. Po pogovoru z drugimi vozniki sem izvedela, da so nekateri na isti relaciji porabili celo tri ure in pol. Vsi smo uporabljali avtocesto in iskali najhitrejše možne poti, a zaradi razmer to ni bistveno pomagalo,« je povedala voznica iz Maribora, a z nekakšnim olajšanjem vseeno dodala, da je bilo vračanje domov nekoliko hitrejše, saj so se izognili avtocesti. »Največ težav trenutno povzroča gradbišče pri Domžalah. Odsek med Framom in Slovensko Bistrico je sicer bolj pretočen, razen ob prometnih nesrečah, ki pa niso redke. Nato sledi še odsek med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami, kjer so bili že lani veliki zastoji, a naj bi se razmere kmalu izboljšale z zaključkom del.« Kljub temu da veliko ljudi razmišlja o vlaku in ga tudi uporablja, imajo kar nekaj omejitev. »Ključen dejavnik je oddaljenost od železniške postaje – sama živim v Hočah, kjer ustavljajo predvsem počasnejši vlaki – pa tudi razdalja od postaje do delovnega mesta v Ljubljani. Ko se vse to sešteje, potovanje časovno ni bistveno krajše,« je še omenila sogovornica. Dodala je, da se je pred približno dvajsetimi leti dve leti in pol vsak dan vozila z vlakom iz Maribora v Ljubljano. »Takrat sem živela bližje postaji, zato je bilo to še izvedljivo, vendar sem bila vsak dan doma šele med 19. in 20. uro, kar dolgoročno ni bilo vzdržno.«
V Domžalah država vzporedno izvaja dve večji naložbi
Posledice niso vidne le na avtocesti. Promet se preliva tudi na lokalne ceste – skozi Mengeš, Trzin in proti Črnučam, kjer vozniki iščejo bližnjice. V občini Domžale potrjujejo, da so že jeseni opozarjali na povečane obremenitve tako državnih kot lokalnih cest, občani pa zdaj poročajo o večji gostoti prometa in tudi o nevarnih situacijah. Komentarji so se nanašali predvsem na ceste, ki potekajo vzporedno z državnim cestnim omrežjem na relaciji Kamnik–Domžale–Trzin–Ljubljana in v smeri Domžale–Dragomelj–Šentjakob–Ljubljana (na primer naselja Krtina, Dob, Jarše, Študa, Dragomelj, Ihan, Mala Loka, Bišče, središče mesta …). »Predstavniki Darsa so jeseni 2025 na delovnem sestanku predstavili projekt ter napovedali, da bo zaradi izvajanja del dodatno obremenjen promet tako na državnih kot tudi na vzporednih lokalnih cestah,« je povedala županja Domžal Renata Kosec. Spomnila je, da v občini Domžale država poleg del na avtocestnem omrežju vzporedno izvaja tudi obnovo mostu na Viru, ki je bil poškodovan ob poplavah. »Glede uporabe lokalnih cest pa bi pojasnila, da gre za javno cestno omrežje, ki ga lahko vsakdo uporablja pod pogoji in skladno s pravili cestnega prometa, razen v primerih posebnih omejitev,« je še povedala županja in dodala, da je bilo predvsem v ponedeljek in torek, 13. in 14. aprila, zaznati povečan promet na relaciji Preserje–Domžale–Kamnik, in sicer na vseh državnih in lokalnih cestah. Kot pravijo na občini, je prometno omrežje že sicer zelo obremenjeno, vsak dodaten zaplet – nesreča ali okvara vozila – pa razmere še poslabša.
Iz Kamnika v Ljubljano čez Gorenjsko
Še bolj nazorno vsakodnevno realnost opiše Katarina iz Mengša, ki kombinira različne oblike prevoza. »Več sreče imaš na loteriji, kot pa da ujameš avtobus ali vlak brez zamude,« je povedala. Njena zadnja izkušnja je zgovorna: za pot od središča Ljubljane do Mengša je potrebovala kar dve uri. »Skoraj kot da bi šla na morje,« je še dodala z ironijo, ob tem pa pojasnila, da zamude nastajajo tako pri avtobusih kot vlakih, ki pogosto odpeljejo pozneje, kot je predvideno.
A Katarina ni edina, ki namesto volana raje izbere javni potniški promet. Vseeno pa je vsakodnevna vožnja z vlakom na kamniški progi v zadnjih tednih za številne potnike preizkus potrpljenja. Med njimi je tudi Miha Pavšek, redni uporabnik Slovenskih železnic, ki razmere opisuje precej neposredno: »Moto voženj z vlakom v zadnjih tednih je: 'Opravičujemo se vam in vas prosimo za razumevanje.'« Po njegovih besedah so se težave še poglobile po iztirjenju vlaka v Savljah konec februarja, ko so ob dodatnih pregledih odkrili nove nepravilnosti na progi. Od takrat so zamude stalnica. »Vlak na več mestih med Ljubljano in Domžalami vozi počasneje, zato se zamude kopičijo – v povprečju do deset minut, pogosto pa tudi več kot 15 ali celo 20 minut,« je pojasnil.
Pomanjkanje pravočasnega obveščanja
Čeprav so se sanacijska dela na železniški infrastrukturi začela šele pred kratkim in naj bi potekala ob koncih tedna, Pavšek opozarja predvsem na pomanjkanje pravočasnega obveščanja. Informacije o zamudah so po njegovih besedah pogosto pomanjkljive ali prepozne: potniki zanje izvedo šele na peronu, sistem obveščanja pa ne deluje vedno zanesljivo. »Menim, da bi morali prilagoditi vozni red, če je jasno, da bodo dela trajala več mesecev,« je dodal.
Kljub težavam ostaja zanimivo, da veliko ljudi še vedno raje izbere avtomobil. Pavšek to pripisuje predvsem želji po neodvisnosti. »Lastna svoboda in ugodje ter dejstvo, da se ni treba prilagajati drugim – to je za mnoge ključno,« je dejal in ob tem opozoril na izrazito individualizacijo družbe. Po njegovih opažanjih je na trzinski obvoznici kar okoli 80 odstotkov voznikov v avtomobilu samih, prometni zastoji pa se zaradi del na avtocesti še dodatno širijo na lokalne ceste.
Del potnikov se za javni prevoz sicer odloča tudi zaradi razmer na cestah, vendar Pavšek poudarja, da sistem javnega potniškega prometa še zdaleč ni optimalen. Nekateri so v vožnjo z avtomobilom preprosto prisiljeni, drugi pa bi se po njegovem mnenju lahko prilagodili. »Vse se začne doma z vzgojo in odnosom do mobilnosti,« je dejal.
V jutranjih konicah neposredne povezave z vlakom
Na Slovenskih železnicah v zadnjih dneh sicer beležijo nekoliko večje število potnikov v jutranjih urah, vendar pojasnjujejo, da na kamniški progi (Ljubljana–Domžale–Kamnik Graben) dodatnih vlakov ne morejo uvesti, saj gre za enotirno progo z omejeno prepustnostjo. »Kjer oziroma ko to dopuščajo razmere, kapaciteto povečujemo z dvojnimi sestavami,« so nam povedali. Dodajajo, da zamude na tej razdalji še vedno nastajajo predvsem zaradi odsekov z omejitvami hitrosti, ki so posledica slabšega stanja infrastrukture, vendar naj bi se razmere izboljšale po napovedanih vzdrževalnih delih v prihodnjih tednih.
Ob tem poudarjajo, da bo dolgoročno rešitev prinesla šele celovita prenova kamniške proge, ki predvideva dvotirnost in elektrifikacijo. Glede povezav med Mariborom in Ljubljano pa pravijo, da so v jutranjih in popoldanskih konicah zagotovljene neposredne železniške povezave brez prestopanja, medtem ko so izven konic na določenih odhodih uvedeni tudi avtobusni prevozi, predvsem zaradi omejene zmogljivosti infrastrukture in nadgradnje ljubljanske postaje.
Na relaciji Maribor–Ljubljana sicer opažajo rahlo povečanje števila potnikov, zlasti v času prometnih konic, »ko se del potnikov očitno odloča za železniški prevoz kot alternativo cestnemu«, so dodali, pri čemer natančnejših analiz za zdaj nimajo. Čas potovanja je odvisen od vrste vlaka: najhitrejši vlak ICS pot opravi v 1 uri in 52 minutah, regionalni vlaki potrebujejo od 2 ur in 9 minut do približno 2 ur in 20 minut, lokalni potniški vlaki pa okoli 2 uri in 30 minut. Daljši časi vožnje so po njihovih besedah povezani predvsem z omejitvami na odseku Zidani Most–Ljubljana in organiziranjem prometa na tej progi.