Marca 2025, pet mesecev po zamenjavi vodstva Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je Cvetko Zupanič, predsednik njenega nadzornega odbora (NO), predlagal zunanjo revizijo poslovanja zbornice v obdobju 2020–2024. Odločitev, kaj bo predmet revizije, je prepustil vodstvu KGZS. Julija 2025 so nadzorniki odločili, naj izbrani revizor pregleda vse pogodbe, sklenjene v zadnjih osemnajstih mesecih pred prevzemom funkcije novega vodstva, ter vsa izplačila v letih 2023 in 2024. »Upravni odbor je predlog nadzornega odbora sprejel in zborničnemu uradu naročil izvedbo zunanje revizije,« so za Dnevnik pojasnili na KGZS.
Revizija kar tako
Na naše vprašanje, ali so se za revizijo odločili zato, ker so nemara posumili na nepravilnosti pri poslovanju zbornice v letih 2020–2024, ko sta jo vodila predsednik Roman Žveglič in direktor Janez Pirc, so odgovorili nikalno. »Razlog za revizijo je bil zgolj predlog predsednika NO in ne kakršni koli sumi o morebitnih nepravilnostih v prejšnjem mandatu,« so navedli in dodali, da je zunanjo revizijo na podlagi poslanih ponudb izpeljalo podjetje KF Finance, d. o. o. Predsednik zbornice Jože Podgoršek je pred potrditvijo odločitve o reviziji napovedal, da bo ta stala med 15.000 in 20.000 evri, a je bila precej dražja. Račun zanjo je znašal 27.500 evrov oziroma 33.550 evrov z DDV. Vir plačila je bila po zagotovilih KGZS, ki jo sicer najizdatneje financirata državni proračun in zbornična članarina.
Drugače bo
Kaže, da ni bilo potrebno niti obveščanje tistih, katerih delo je bilo predmet revizije. »Šele ko me je predsednik nadzornega odbora Cvetko Zupančič januarja letos vprašal, ali sem obveščen o ugotovitvah revizije, sem izvedel, da je ta sploh potekala. Me pa to ni presenetilo, kajti glede na dogajanje pred zborničnimi volitvami in izpostavljanje slogana Drugače bo sem pričakoval, da bodo skušali najti nekaj, s čimer bi me očrnili. Me je pa presenetilo, da me o sklepu o začetku zunanje revizije niso obvestili niti kot bivšega predsednika niti kot člana sveta zbornice, ki je njen najvišji organ. Te informacije tudi ni bilo v nobenem zapisniku, ki so na voljo svetnikom. Za revizijo sem izvedel šele, ko je bila končana, zato sem dokumente v zvezi z njo zahteval po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja,« nam je skrivanje informacij opisal Žveglič.
Na KGZS so poudarili, da je predsednik NO Cvetko Zupančič zunanjo revizijo predlagal zato, ker je bila zadnja opravljena leta 2012/2013, ko je vodenje zbornice prevzel (po Cirilu Smrkolju) prav Zupančič in bil njen predsednik vse do oktobra 2020, ko je štafetno palico prevzel Roman Žveglič. Ta ob nastopu mandata ni zahteval zunanje revizije poslovanja KGZS v obdobju 2012–2020, ko jo je vodil Cvetko Zupančič. Zakaj ne? »Preprosto zato, ker smo zbornico prevzeli v dokaj dobrem finančnem stanju. Sistem ni imel minusa, denar je bil na računu, zato nisem zahteval revizije. Ta je običajna v primeru sumov na nepravilnosti,« je odvrnil Žveglič in pripomnil: »Glede na to, da smo na računu pustili še precej več denarja, kot ga je bilo ob prevzemu mandata, sklepam, da sumov na nepravilnosti (razen v glavah predlagateljev revizije) ni bilo.«
Bi v primeru ugotovljenih nepravilnosti tudi molčali?
Žveglič ocenjuje, da je bila zunanja revizija poslovanja KGZS v letih 2012/2013 nujna, saj je imela zbornica takrat izgubo in je morala sprejeti sanacijski program. »Logično je, da v takšnem primeru narediš revizijo, potrebna je tudi v primeru sumov na nepregledno delovanje. V našem primeru je bil edini razlog za zunanjo revizijo ta, da že dolgo ni bila narejena. A so jo kljub temu naredili le za drugo polovico zadnjega mandata in ne za celotno obdobje po letu 2013,« je kritičen Roman Žveglič.
Ugotovitve zunanjih revizorjev jemlje kot pohvalo delu njegove ekipe, ko je bil na čelu zbornice. »Revizija je pokazala, da smo delali dobro, skrbno, pregledno in zakonito. Drugačnih ugotovitev niti nisem pričakoval, saj smo vselej skrbno pretehtali sleherni izdatek. In še nekaj je: če bi bilo kar koli narobe, mi verjetno ugotovitev revizije ne bi bilo treba zahtevati po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Naročniki bi o tem gotovo na veliko obveščali.«