Dr. Jože Mencinger je eden najbolj pronicljivih in iskrenih razlagalcev gospodarskega dogajanja. Nekaterim, zlasti privržencem razprodaje slovenskih podjetij, je bil zaradi svojih odmevnih mnenj dolgo trn v peti, drugi, recimo hrvaški Globus ob pogovoru pred desetletjem, so ga označevali za najboljšega ekonomista z območja nekdanje Jugoslavije, zaslužnega, da Slovenija (dotlej) še ni podlegla neoliberalizmu. Ta se je odtlej razmahnil tudi pri nas, mnoga opozorila 79-letnega nekdanjega predavatelja, državnega svetnika, rektorja, ministra in od letos tudi častnega meščana Ljubljane pa so se medtem pokazala za jasnovidna.
Huje kot leta 2008
Take krize, ki je hkrati zadela tako ponudbo kot povpraševanje po vsem svetu, še ni bilo. Turizem si po njej zlepa ne bo opomogel, v velikih težavah je avtomobilska industrija, govori se o upadih BDP, hujših kot ob zadnji finančni krizi. Napovedi so v teh časih nehvaležne, saj je veliko odvisno od morebitnega drugega vala epidemije, a vseeno – kako hitro okrevanje in v obliki katere črke se vam zdi najverjetneje?»Gre za krizo s hitrim začetkom, torej v obliki levega dela črke V, okrevanje pa bo počasnejše, torej v obliki desne polovice črke U. Upadi BDP bodo bolj podobni krizi iz leta 1929 kot pa upadom v letu 2008 ob finančni krizi, ki jo je tako kot leta 1929 povzročil finančni sektor. To je povzročil realni sektor, saj tolikšne popolne zaustavitve aktivnostih v omenjenih dejavnostih najbrž še ni bilo. Na hitro so zaprli podjetja, ki so sicer imela dovolj povpraševanja. Gospodarske posledice bodo najbrž precej hujše kot po zadnji finančni krizi, najbrž bodo blizu veliki depresiji iz tridesetih let prejšnjega stoletja.«
Mešane ocene
Kako ocenjujete dosedanje spopadanje slovenske vlade s koronsko krizo?»Moje ocene spopadanja Slovenije s krizo so precej mešane. Na eni strani se mi zdi večina gospodarskih ukrepov smiselna, moti pa me, da vlada zlorablja krizo za nabiranje političnih točk in tudi za osebno bogatenje nekaterih, kar je najočitneje pri nabavah opreme in zavrnitvi nekaj ponudb podarjene opreme. Za vse naj bi bila po Janševem mnenju kriva prejšnja vlada. Poleg tega vlada očitno zanemarja navodila zdravnikov in stroke nasploh, deloma je zavajala oziroma dajala nesmiselne ukaze in navodila, kot so omejevanje potovanj med občinami, ali zahteve, da upokojenci prihajamo v trgovino pred deseto uro.«
Drugače od prejšnje krize in škodljivega pristopa z varčevanjem in sprejetjem Zujfa je bil tokratni nabor ukrepov povsem drugačen in v skladu s keynesijanskimi recepti. Se je ob nenadnem preklicu epidemije in s tem izteku nekaterih ukrepov pomoči vseeno že pokazala hitra nagnjenost desnih vlad k varčevanju?»Povsem se strinjam, da je v nasprotju s škodljivim varčevanjem takrat zdajšnje ravnanje, s katerim bi povečali povpraševanje, smiselno. Res pa se zdi, da je bil sicer dobrodošel preklic epidemije kar za dva tedna vnaprej bolj rezultat premislekov o finančnem bremenu kot pa vedenja o dejanskem koncu epidemije. Težko rečem, da gre za hitro vračanje nagnjenosti k varčevanju. A to bo deloma nujno, saj so letošnji prilivi v javne blagajne do maja samo 64 odstotkov prilivov v lanskem letu.«
Nekaj smo se naučili
Koliko se je EU naučila iz prejšnje krize? Evropska centralna banka (ECB) se je spet najhitreje odzvala, evropska komisija ni ponavljala napak iz evrske krize, spet pa se je pokazal velik razkol med evropskim jugom in severom.»Mislim da se je EU od takrat razmeroma veliko naučila in se odzvala precej dobro, ECB predvsem s tiskanjem denarja z odkupi vrednostnih papirjev, posamezne članice pa s pomočjo gospodarstvu, posebno avtomobilski industriji, kar je ključno tudi za velik del slovenskega gospodarstva. Seveda pa se je pokazal razkol ali pa bolje sebičnost posameznih držav. Tako na primer Nemčija in Francija nista pomagali najbolj prizadeti Italiji.«
Koliko razumevanja je sploh mogoče najti za sebičnost držav, kot je Nizozemska, ki ima zaradi cenejšega izvoza kot ob lastni valuti največ koristi od evra, hkrati pa z davčnimi oazami in ugodno davčno obravnavo multinacionalk prikrajša druge članice EU za milijarde?»Povsem se strinjam z vašim razmišljanjem, tu ni kaj dodati. Uvedba evra je bila za nekatere koristna, za druge škodljiva, za nekatere pa nepotrebna. Poljska je na primer s svojim zlotom mnogo bolje preživela finančno krizo kot pa evrske države. Nasploh so gospodarski rezultati držav v evrski skupini nekoliko slabši kot rezultati v neevrski skupini članic EU.«
Slabi zgledi
Že v časih, ko to ni bilo moderno, ste bili skeptični do EU in monetarne unije ter med prvimi omenjali možnost razpada obeh zaradi podobnih razlik kot v času Jugoslavije. Zdaj res doživljamo izstop Velike Britanije iz EU, večkrat je bilo slišati tudi grožnje drugih držav o izstopu iz evrskega območja. Kakšno prihodnost napovedujete EU?»Spominjam se časov, ko primerjati EU z Jugoslavijo ni bilo spodobno, čeprav se primerjavi ni dalo izogniti. Razlike v razvitosti med republikami v Jugoslaviji so bile precej podobne razlikam med članicami EU, kar nujno povzroča trenja ali pa zahteva popolno poslušnost šibkejših. Tako imenovani demokratični primanjkljaj v EU ni nič manjši, kot je bil v Jugoslaviji, le drugačen je. Povedano iskreno se ne glede na to, da me mnogi proglašajo za evroskeptika, problemov v EU in njenega razpadanja bojim. Pa ne gre le za Veliko Britanijo, ki je v EU prišla razmeroma pozno in tudi nikdar ni bila prav zvesta članica. Lahko bi celo rekli, da je njen izstop EU strnil, a tudi povečal moč Nemčije in Francije oziroma osrednjega dela. Nevarnejše je dogajanje v novih članicah, posebno dejstvo, da Madžarska ni daleč od diktature, tudi Poljska ni ravno zgled demokratične države. Žal Madžarska postaja nekakšen zgled naši vladi.«
Hitro pozabljanje
Zdi se, da tudi neoliberalci, ki so ves čas zagovarjali krčenje države in privatizacijo, zdaj težko zanikajo pomen javnega zdravstva in javnega sektorja nasploh. Tudi nekateri podjetniki, ki so se prej pritoževali nad davki in napovedovali selitev v tujino, so med prvimi pozvali državo na pomoč. Bo tako spoznanje prineslo kaj koristnega v prihodnosti ali se bo kmalu pozabilo?»Drži, da se v krizi vsi zatekajo po pomoč k državi. Tisti, ki so jo prej zavračali, morda še bolj kot drugi. Še nekaj se je pokazalo: javno zdravstvo deluje mnogo bolje kot zasebno. Kar primerjajte zdravstvene probleme pri nas s tistimi v državah, ki imajo predvsem zasebno zdravstvo, recimo v ZDA pa tudi v Španiji. Bojim pa se, da bodo po koncu krize ljudje na to hitro pozabili in se vrnili k stari veri v privatizacijo vsega, kar sodi na trg in kar ne sodi nanj.«
Bili ste glasen kritik nekdanjega sistema, ko so bili drugi še bolj tiho, nič manj neusmiljeni niste do sedanjega kapitalističnega sistema. Kakšne izboljšave bi za svetovno gospodarstvo morda lahko prinesli nauki iz krize? Se obeta deglobalizacija in kaj to lahko pomeni za Slovenijo kot večinsko izvoznico?»Res sem nekdaj veljal za nekakšnega disidenta in kritika samoupravljanja. No, zato me nihče ni preganjal, sem pa zato postal minister. Očitno je prejšnja oblast še najbolj preganjala partijce; vsaj tako trdijo nekateri pomembneži, zbrani v Katedrali svobode. Naj dodam, da sem zdaj mnogo manj kritičen do samoupravljanja, kot sem bil nekdaj, in čedalje bolj kritičen do tega, kar smo dobili, to je kapitalistični sistem, kjer vsa pravila določa kapital. Ob vsem slabem iz zdajšnje krize je morda dobra stran zavest, da je treba nekaj spremeniti in se vrniti k tistemu, kar poznamo kot socialno tržno gospodarstvo, kakršno je v Evropi nastalo po drugi svetovni vojni. Vsaj začasno je kriza prinesla tudi nekakšno deglobalizacijo, ki je posebno izrazita v ZDA z zelo milo rečeno nekoliko čudnim predsednikom. Deglobalizacija pa Sloveniji seveda ne ustreza.«
Seveda obstaja možnost, da se kljub lekcijam iz krize nič ne izboljša, ampak še poslabša. Naomi Klein je v Doktrini šoka opozarjala, da zagovorniki neoliberalizma prav krizne razmere najraje izkoristijo za novo drastično krčenje delavskih pravic. Kako resna je nevarnost za to pri nas in v svetu?» To, da podporniki neoliberalizma krizne razmere izkoriščajo za krčenje pravic, je seveda jasno, a krizne razmere izkorišča tudi naša oblast, čeprav z neoliberalizmom nima veliko opraviti. Mislim pa, da večjega kršenja pravic ne bo. Zanimivo je, da je prav kriza nekako oživila idejo o univerzalnem temeljnem dohodku.«
Žalostne bilance umrlih zaradi koronavirusa v ZDA, Veliki Britaniji, Braziliji in še kje morda po svoje kažejo, da se v takih časih ne obnesejo najbolje voditelji držav, ki so se na položaj zavihteli s populizmom, potem pa se vsaj na začetku prelahkotno lotili boja z virusom.»Svet je imel srečo, da se je virus najprej razširil v razvitih državah in da se šele zdaj pospešeno širi v manj razvite z neurejenim in zasebnim zdravstvom. Sicer pa tam mnogo več ljudi že zdaj umre zaradi lakote in vojn, ki so jih največkrat sprožile ZDA. Najbrž je v zadnjih nekaj letih v Sredozemskem morju utonilo več beguncev, kot jih je oziroma jih bo umrlo od virusa. Tudi številka okrog 400.000 na svetu ni nič tako grozljivega; za špansko gripo po prvi svetovni vojni naj bi v Evropi umrlo 50 milijonov ljudi. Seveda je bilo takratno zdravstvo povsem nekaj drugega.«
Ni nam veliko ostalo
Gradualistični, postopni pristop Slovenije k uvajanju trga po osamosvojitvi, za katerega ste imeli kot podpredsednik vlade in gospodarski minister precej zaslug, so pohvalili celo tako ugledni ekonomisti, kot sta Joseph Stiglitz in Thomas Piketty. Odtlej smo vendarle prodali banke in mnoga pomembna podjetja. Katere prodaje najbolj obžalujete?»Zdaj je, kar je, vesel sem, če zdaj več ljudi ve, da sem imel prav in da Slovenija ni potrebovala šok terapije. K sreči smo imeli dovolj močno Banko Slovenije, ki je vseskozi podpirala gradualistično politiko, ki je temeljila na ideji uravnavanega drsečega tečaja in ki je uspešno zavračala nasvete Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Moram pa dodati, da je nekaj takratnih kritikov, ki so celo izumili ime 'mencingerjanstvo', kar naj bi bila zbirka slabih naukov, zdaj na povsem drugi strani; bolj levi so, kot sem sam.
To, da smo vsevprek prodajali podjetja, mi seveda ni prav. Veliko nam ni ostalo, med najbolj znanimi sta Krka in Domel, dosti več pa nimamo. V neumni rehabilitaciji bančnega sistema smo ob pomoči ECB in evropske komisije uničili bančni sistem. Na vsa takrat postavljena vprašanja ni nihče odgovarjal, kaj šele odgovarjal za početje.«
Pri Adrii Airways prihajajo na dan podrobnosti o izčrpavanju podjetja s strani sumljivih tujih lastnikov. Lastnik gotovo ni bil ustrezen, kaj pa sama prodaja edine letalske družbe? Sedanja kriza bi jo verjetno pokopala brez državne pomoči, ki zdaj ni potrebna, a hkrati se je ob nabavljanju zaščitnih mask in vračanju naših turistov spet pokazal pomen nacionalnega letalskega prevoznika.»Prodaja letalskega prevoznika in letališča tujemu špekulantskemu skladu je samo še ena od cvetk, ki jo je epidemija razkrila kot najbolj škodljivo, saj smo morali celo za prevoz mask in respiratorjev prositi tujce. Morda je nekaj simbolike v tem, da je bilo prvo letalo na redni progi v Ljubljano Air Serbia in da bo poleti čarterje opravljala Air Croatia.«
Kako bi zdajšnjo krizo primerjali s krizo v letu 1991?»Seveda je bila narava takratne krize precej drugačna, čeprav je bil upad gospodarske aktivnosti zaradi izgube jugoslovanskega trga izredno velik, rast brezposelnosti pa prav tako. Tudi negotovost je bila večja, kot je zdaj, saj se nikdar ni vedelo, kako bo na posamezne ukrepe odgovorila federacija. K sreči stranke še niso dobro vedele, kako nagajati, vlada pa je bila skrajno neideološka. Z ustrezno politiko in hitro preusmeritvijo izvoza na zahodne trge, kjer takrat ni bilo krize, so se stvari že sredi leta 1993 obrnile in začelo se je obdobje hitre rasti. Res pa je tudi, da smo takrat sami odločali o veliko stvareh, zdaj pa ne.«
