Koalicija je z razpisom treh posvetovalnih referendumov za 11. oktober dobila možnost, da spremeni razmerje moči pri zakonodajnem referendumu o zakonu o parlamentarni preiskavi. Ob njem bodo volilci odločali še o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom in volilni pravici tujcev. Te teme lahko pritegnejo tudi ljudi, ki jih sama ureditev parlamentarnih preiskav ne bi pripeljala na volišča. Prav slednji zakon pa je neposredno na preizkušnji. Novela posameznikom, ki so predmet parlamentarne preiskave, namreč jemlje možnost izpodbijanja akta o njeni odreditvi pred ustavnim sodiščem. Nasprotniki zato svarijo pred »politično policijo«. Nasprotno pa NSi glasovanje predstavlja kot odločanje o preiskavi Roberta Goloba in volilce poziva, naj glasujejo »4-krat ZA«. Različne vsebine tako povezuje v skupno politično izbiro.
Računica je razumljiva: volilec, ki pride zaradi nasprotovanja RTV-prispevku ali volilni pravici tujcev, lahko hkrati podpre zakon o parlamentarni preiskavi. Za njegovo zavrnitev mora proti glasovati večina veljavno glasujočih in najmanj petina vseh volilcev. Višja udeležba sama tega praga ne zviša. Dodatni glasovi za zakon pa lahko preprečijo večino proti, četudi nasprotniki zberejo zahtevano petino. Posvetovalni referendumi tako koaliciji omogočajo predvsem preusmeritev kampanje od omejevanja oblasti k temam, pri katerih se pričakuje širša podpora.
Sindikati stavijo na podpise iz prve faze
Sindikati medtem računajo, da lahko interventni zakon za razvoj Slovenije ustavijo na referendumu. Za njegov razpis morajo do 5. oktobra zbrati 40.000 overjenih podpisov. Več kot 47.000 podpisov iz prve faze jim daje razlog za optimizem, vendar jih morajo podpisniki oddati znova, tokrat z overitvijo. Sindikati z referendumom nasprotujejo zakonu, ki med drugim znižuje davke in prispevke ter spreminja ureditev upokojevanja in zdravstva. Predlagatelji sicer trdijo, da bodo nižje obremenitve koristile ljudem in gospodarstvu, sindikati pa opozarjajo, da manj pobranega denarja pomeni manj sredstev za javne storitve. Branimir Štrukelj zato nasprotovanje zakonu predstavlja kot obrambo socialne države.
Razliko ponazarja predvsem oprostitev socialnih prispevkov od dela mesečne bruto plače nad 7500 evri. Ta bi povečala neto prejemke najbolje plačanih, zaposlenim pod tem pragom pa ne bi prinesla višje plače. Hkrati bi zmanjšala prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Zakon vsebuje tudi širše razbremenitve, denimo nižji DDV za določena osnovna živila. Sindikati morajo volilce prepričati, da bi zaradi slabše financiranih javnih storitev lahko izgubili več, kot bi prihranili pri dajatvah.
To jim odpira možnost za širšo podporo: zdravstvo in pokojnine zadevajo tudi ljudi, ki niso člani sindikatov ali volilci opozicije. Zbiranje podpisov bo prvi preizkus te podpore.
Nevladniki se izogibajo morebitnemu porazu
Umik pobude za referendum o lokalnih volitvah je taktična odločitev. Društva, ki branijo volilno pravico državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, bi danes prav tako lahko začela zbirati podpise. Toda ob že razpisanem posvetovalnem referendumu o isti temi več možnosti za razveljavitev zakona vidijo v ustavni presoji.
Z nadaljevanjem postopka bi morali najprej zbrati 40.000 overjenih podpisov, nato pa tekmovati za podporo volilcev ob dveh vsebinsko podobnih referendumih. Če bi večina na posvetovalnem referendumu podprla odvzem volilne pravice tujcem, bi koalicija dobila močan argument, čeprav izid pravno ne bi bil zavezujoč. Nevladniki bi tako branili pravico manjšine v razpravi, ki bi se lahko spremenila v širše glasovanje o odnosu do priseljencev. Prizadeti tujci na referendumih nimajo glasu. S taktičnim umikom spor prenašajo na vprašanje, ali je odvzem že pridobljene pravice skladen z ustavo. Za uspeh jim tam ni treba prepričati večine volilcev, temveč ustavne sodnike. Umik bi omogočil objavo in uveljavitev zakona, ki ju zdaj preprečuje referendumski postopek, nato pa opozicijsko zahtevo za ustavno presojo in začasno zadržanje. Pri tej poti računajo na boljše možnosti, vendar uspeh ni zagotovljen. Brez pravočasnega zadržanja bi novela lahko učinkovala že na novembrskih lokalnih volitvah.
Posvetovalni referendumi so politični učinek dosegli že pred glasovanjem: nevladnike so spodbudili k spremembi strategije, koaliciji pa omogočili, da ob spornem zakonu o parlamentarni preiskavi v ospredje postavi teme, pri katerih pričakuje več podpore. Sindikati medtem odpirajo drugačen spor – ali bodo ljudje z davčnimi razbremenitvami pridobili več, kot bi lahko izgubili pri javnih storitvah. Koalicija ima tako priložnost, da referendumsko jesen obrne sebi v prid, vendar bo morala politično pobudo šele pretvoriti v glasove. Tudi morebitna podpora večine pa ne more nadomestiti skladnosti zakonov z ustavo.