Andrej Vizjak, vidni član SDS, se je prvič javnosti predstavil na novem vodstvenem položaju. Pod novo vlado Janeza Janše je postal generalni direktor GEN energije. Vizjak zadovoljno ugotavlja, da so se po februarju letos, ko je vlada Roberta Goloba potrdila sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK 2), bistveno okrepile aktivnosti tudi v postopku izbora tehnologije in dobavitelja.
Največji je tudi najboljši
Dogodek so izkoristili za predstavitev dveh strokovnih podlag. Prva odgovarja na vprašanje, kako hladiti reaktor JEK 2. Ker je zmogljivost reke Save že skoraj povsem izkoriščena za hlajenje obstoječe nuklearke, bo treba za JEK 2 poiskati alternativno rešitev. V študiji izvedljivosti hlajenja so obravnavali štiri tehnologije. Najboljša je hladilni stolp na naravni vlek. To opcijo sta predlagala tudi oba konkurenta za izvedbo projekta.
»Ključne prednosti hladilnega stolpa na naravni vlek so zanesljivo obratovanje, zelo majhna lastna poraba električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju,« je razložil Bruno Glaser, tehnični direktor GEN energije. Stolp bi bil visok od 193 do 198 metrov. Druga smiselna možnost sta dva stolpa s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom. Visoka bi bila od 75 do 80 metrov. Gradnja teh stolpov bi bila cenejša od prve rešitve, bi pa za seboj potegnila višje obratovalne stroške zaradi dokaj velike porabe električne energije, dodaten problem je hrup ventilatorjev. Glaser priznava, da gradnja skoraj 200-metrskega stolpa trči ob pomisleke bližnjega prebivalstva. »Zavedamo se, da je ta rešitev lahko problematična,« pravi in obljublja »odprt dialog z ljudmi«.
Kako ogromno ovojnico spraviti iz Kopra do Krškega
Z drugo študijo so iskali traso, po kateri bi bilo mogoče do Krškega pripeljati posamezne komponente elektrarne. Največja in najtežja med njimi je ovojnica reaktorja, ki je dolga več kot 44 metrov, široka in visoka pa je več kot deset metrov, sam tovor pa bi bil težak kar 980 ton. Preigrali so osem tras, najprimernejša je približno 274 kilometrov dolga pot na relaciji Koper–Ljubljana–Celje–Krško. A tudi na tej trasi so našteli kar 112 kritičnih točk, marsikje bo treba zgraditi premostitvene objekte. »Ko bomo usposobili traso za izvedbo projekta dva, bomo vlagali v bistvu trajno tudi v izboljšavo cestne infrastrukture v Sloveniji,« projekt hvali inženir Aleš Jamšek iz GEN energije. Dokončno traso bodo morali predlagati do konca leta 2028.
GEN energija je že predstavila študiji izvedljivosti projekta v Sloveniji. Westinghouse je ponudil elektrarno tipa AP1000 s 1117 megavati moči, francoski EDF je ponudil dva modela, s 1200 in 1650 megavati moči. Država bi morala sprejeti odločitev o izvedbi naložbe do konca leta 2028, sledili bi pogajanja in podpis pogodbe z dobaviteljem. Integrirano gradbeno dovoljenje bi moralo biti izdano v letu 2032. Vizjak poudarja, da je treba v tej fazi razločevati postopek izbora tehnologije in izbor dobavitelja. »To je velika razlika,« opozarja. »Tudi po izboru tehnologije bo nabor dobaviteljev še vedno širok.«
Zakaj projekt stane že več kot 21 milijard evrov?
V javnosti krožijo različne ocenjene vrednosti projekta JEK 2. Jan Lokar iz GEN energije je opozoril, da je treba razlikovati med stalnimi in tekočimi cenami. Skupna vrednost gradnje elektrarne s 1100-megavatnim reaktorjem, ki vključuje stroške financiranja, v stalnih cenah znaša 11,8 milijarde evrov. Če ceno izrazimo v tekočih cenah, ki upoštevajo inflacijo do leta 2040, pa se znesek poveča na 14,8 milijarde evrov. Gradnja elektrarne s 1650-megavatnim reaktorjem, vključno s stroški financiranja, po stalnih cenah stane 17,5 milijarde evrov. V tekočih cenah je 21,8 milijarde evrov. »Razlika med zneskoma ne pomeni zvišanja stroškov projekta, temveč upošteva povečanje stroškov materiala, stroškov dela, stroškov financiranja in drugih stroškov kot posledico inflacije v času gradnje,« pravi Lokar.