To, da smo Slovenci pri izbiri hrane postali nekoliko izbirčnejši in manj ješči, kažejo tudi novi podatki o čezmerno prehranjenih otrocih, ki jih je pri nas po letošnjih podatkih, ki jih je zbral Nacionalni inštitut za javno zdravje, manj kot pred letom dni.
Vendar je v nekaterih občinah – precej jih je na severovzhodu države – prehranjenost odraslih še vedno čezmerna, prav tako bi lahko sklepali, da slog prehranjevanja (seveda s še drugimi dejavniki) vpliva na razvoj nekaterih bolezni, kot so srčno-žilne, diabetes in podobne.
Strokovnjaki s področja varovanja javnega zdravja in prehranski strokovnjaki si že dolgo prizadevajo in stikajo glave, da bi ozavestili prebivalstvo, naj uživa hrano, ki ne bo imela posledic na njihovo zdravje oziroma jih bo imela čim manj. Vsi tako že dobro vemo, da se moramo izogibati maščobam, sladkorju in soli, pa tudi bela moka ni med najbolj zaželenimi, vendar pa potrošniki enostavno nimajo ne dovolj časa ne volje, da bi upoštevali vsa priporočila strokovnjakov.
Zakonska omejitev
Zato je ena najpametnejših odločitev, s katero lahko zaščitimo prebivalstvo, da živila, nevarna za naše zdravje, zakonsko omejimo ali celo prepovemo. V začetku aprila je tako začel veljati nov pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih. Tako ni več dovoljeno tržiti živil z več kot dvema gramoma industrijsko dodanih transmaščob na sto gramov maščob.
Gre za dokazano nevarne snovi, katerih količina v prehrani prebivalcev se je precej povečala v prejšnjem stoletju, ko je industrija pri proizvodnji živil začela trde živalske maščobe nadomeščati s cenejšimi delno hidrogeniranimi rastlinskimi maščobami, večina jih pozna pod imenom margarine.
Prvi dokazi o neugodnem vplivu transmaščobnih kislin na zdravje izvirajo že iz sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so britanski znanstveniki postavili hipotezo, da je s srčno-žilnimi boleznimi povezana povečana umrljivost v Veliki Britaniji verjetno povezana z uživanjem vse večjih količin hidrogeniranih maščob. Poznejše raziskave so to potrdile in pokazale, da so glavni krivec za povečano tveganje ravno transmaščobne kisline, ki jih je bilo največ v delno hidrogeniranih rastlinskih maščobah.
O zelo velikih količinah zaužitih teh maščob so poročali tudi iz ZDA. Na podlagi dokazanih tveganj se je uporaba delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih konec prejšnjega stoletja začela hitro zmanjševati in uveljavilo se je splošno prepričanje, da transmaščobe v razvitih državah ne pomenijo več pomembnega zdravstvenega problema.
Žal je bilo to prepričanje zmotno. V Sloveniji se je zgodil preobrat letu 2015, ko je danski raziskovalec dr. Steen Stender na strokovni konferenci Inštituta za nutricionistiko predstavil skrb vzbujajoče izsledke mednarodne raziskave, ki je pokazala, da se je v obdobju med letoma 2012 in 2014 v Sloveniji razpoložljivost živil z industrijsko dodanimi transmaščobami v piškotih povečala kar za več kot 300 odstotkov!
V okviru vrednotenja predpakiranih živil na prodajnih policah so ugotovili, da se delno hidrogenirane rastlinske maščobe najpogosteje pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih. Seveda si ne bomo nakopali bolezni, če bomo pojedli le nekaj rogljičkov ali par piškotov, ki bi te maščobe vsebovale; težava pa je, če tega pojemo veliko. Večjim količinam transmaščobnih kislin so po ugotovitvah strokovnjakov lahko izpostavljeni posamezniki ali populacijske skupine, ki pogosteje posegajo po živilih z delno hidrogeniranimi maščobami, to pa so v velikem obsegu tudi otroci, ki si za malico radi privoščijo rogljičke ali piškote.
Prvi v Pečjaku
Vendar so nekateri proizvajalci že veliko prej, ko pobuda o omejitvi transmaščob v javnosti še sploh ni bila aktualna, začeli iz svojih izdelkov odstranjevati te zdravju škodljive snovi.
»V Pekarni Pečjak smo že leta 2004 začeli samoiniciativno izločati maščobe s sintetičnimi transmaščobami iz vseh izdelkov. Takrat so se namreč na industrijskem trgu pojavile prve trdne rastlinske maščobe brez sintetičnih transmaščob, zato smo se takoj lotili reformulacij. Za to smo se odločili iz skrbi za varstvo kupcev, saj smo zavezani temu, da ustvarjamo varno, zdravo, polnovredno in okusno hrano, ter ne delamo kompromisov pri kakovosti surovin.
Tako so vsi naši izdelki že več kot desetletje brez industrijskih transmaščob. Pekarna Pečjak je bila tudi eden od pobudnikov zakonske prepovedi industrijskih transmaščob v živilih,« pravi Silvester Pečjak, direktor Pekarne Pečjak.
Tudi pri podjetju Hofer so leta 2009 omejili mejo vsebnosti transmaščobnih kislin na zakonsko. »Na zmanjšanje dovoljenih transmaščobnih kislin v živilih smo se tako pripravili že skoraj pred desetimi leti, ko smo vse naše dobavitelje pozvali k upoštevanju omenjene znižane vsebnosti.«
Medtem ko se nekateri pravilnika držijo že dolga leta, pa so seveda tudi takšni, ki se ga ne. In teh je bilo pri kontrolnem ogledu še konec lanskega leta precej.
Škodljive za srce in ožilje
Ukrep omejitve transmaščob bo imel največji vpliv na prehransko manj ugodna živila, kot so slaščice, prigrizki, piškoti in keksi ter ocvrta in hitra hrana, vendar ta živila pogosto vsebujejo tudi veliko manj zaželenih hranil (nasičenih maščob, sladkorja, soli), zato strokovnjaki svetujejo manj pogosto uživanje tovrstnih živil v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi in zdravju koristnimi živili.
Kot pojasnjuje dr. Marjeta Recek, vodja sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na ministrstvu za zdravje, je opravljena raziskava pokazala, da vnos transmaščob pri splošni populaciji ni kritičen, vendar pa potrošniki, ki pogosto uživajo živila z visoko vsebnostjo transmaščob, že lahko dosežejo kritično količino. »Ker so transmaščobe prepoznane kot eden glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni, smo zadovoljni, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost in zaščitili zdravje prebivalcev,« dodaja.
Potrošniki imajo odslej še eno možnost, da preverijo, kako zdravju škodljivo (ali koristno) je kupljeno živilo. Gre za aplikacijo VešKajJeš, ki si jo lahko vsak namesti na telefon. Potrošnik lahko v trgovini ali doma s kamero pametnega telefona fotografira črtno kodo živila in aplikacija mu v hipu prikaže ključne informacije o hranilni sestavi, pojasnjene v barvah prehranskega semaforja. Nižje vrednosti so obarvane zeleno, srednje oranžno, visoke pa rdeče. In potrošniki so pogosto presenečeni, ko na semaforju za izbrani izdelek zasveti rdeča luč.
