Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović se noče opravičiti poslankam Svobode, ki jih je prizadel. Foto: STA
Je Zoran Stevanović poslanke namenoma primerjal s prostitutkami?
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je z nedavnim zapisom, da se nekatere poslanke Svobode obnašajo pocestniško, izzval obilo ogorčenja. »Gre za negativno vrednotenje, ki lahko zaradi pomena besede pocestnica sproži tudi asociacijo na prostitutko oziroma vlačugo, še zlasti, ko se pridevnik pocestniški nanaša na osebo ženskega spola,« je za Dnevnik pojasnila dr. Helena Dobrovoljc, vodja oddelka za pravopis na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
»Res bom potreboval nekaj časa, da postavim red v parlamentu. Ne zato, ker ne bi znal, ampak se določene poslanke Svobode obnašajo tako pocestniško, da bo to še veselje. Opravičujem se v njihovem imenu. Vse bo ok.« S tem zapisom na družbenih omrežjih je predsednik državnega zbora Zoran Stevanović v sredo močno razburil politike in javnost.
Poslanke Svobode v tožbo
Janja Sluga je napovedala, da bodo poslanke Svobode sprožile tožbo proti Stevanoviću zaradi izjav o njihovem vedenju. Že na seji so z več postopkovnimi predlogi zahtevale njegovo opravičilo, a ga niso prejele. Kot je poudarila, je Stevanovićev zapis žalitev vseh žensk v državi, pri čemer je spomnila, da je sodišče v enem postopku že ugotovilo, kaj pomeni tak zapis, in "je tistega, ki je tak zapis zapisal, spoznalo za krivega".
Stevanović je zatrdil, da nikoli v življenju ni nobene ženske označil za pocestnico. "Nikoli nisem nobene ženske v življenju označil za pocestnico in ne vem, od kod vam sploh to. V tem trenutku ste vi meni naredili krivico, ker me obtožujete nečesa, česar sploh nisem storil," je dejal. (sta)
Stevanovićeva razlaga SSKJ
Nekateri besedno zvezo pocestniško obnašanje razumejo kot poniževalno in seksistično. Stevanović sam se je naknadno skliceval na Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), po katerem je pocestnik izraz za potepuha oziroma klateža, zato naj pridevnik pocestniški ne bi imel nobene zveze s seksizmom. »Pravzaprav je to samostalnik moškega spola, sploh ne ženskega, kakor želijo prikazati,« se je v sredo zvečer na Pop TV branil Stevanović.
Na svoj zapis je celo ponosen. »Vesel sem, da se je naredila drama okoli tega, ker se ljudje začnejo posvečati temu, kaj se pravzaprav dogaja v parlamentu,« je na omenjeni komercialni televiziji modroval Stevanović in pripomnil: »Nekdo se je v parlamentu obnašal vulgarno, surovo in žaljivo do vseh ostalih, kar ni v redu. Moti red, krši poslovnik, in to je eden od načinov, kako lahko najbolj kulturno opišeš takšno ravnanje.«
In kaj pravijo raziskovalci jezika?
Dr. Helena Dobrovoljc, znanstvena svetnica in vodja oddelka za pravopis na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ne misli tako. Za Dnevnik je pojasnila, da je bil v Stevanovićevem zapisu govor izrecno o poslankah, zato je po njenem razumevanje izraza kot poniževalnega in seksističnega jezikovno utemeljeno. »Iz samega zapisa sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je govorec poslanke namenoma primerjal s prostitutkami, mogoče pa je ugotoviti, da njegova izbira besede takšno razumevanje dopušča in ga lahko tudi spodbuja,« je poudarila.
Iz samega zapisa sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je govorec poslanke namenoma primerjal s prostitutkami, mogoče pa je ugotoviti, da njegova izbira besede takšno razumevanje dopušča in ga lahko tudi spodbuja.
Dr. Helena Dobrovoljc
Pojasnila je, da je v SSKJ pocestnik knjižni izraz za potepuha ali klateža ter za ženskarja ali vlačugarja. »V isti besedni družini je tudi samostalnik pocestnica. To je slabšalni izraz za prostitutko, ki pridobiva stranke na cesti ali ulici. Sodobno gradivo kaže, da se besede iz te družine uporabljajo tudi širše, zlasti v pomenih 'cenen', 'pogrošen', 'vulgaren', 'nizek' ali 'razgrajaški'. V zvezi pocestniško obnašanje zato pridevnik ne pomeni nevtralno samo 'obnašanje potepuha ali klateža'. Gre za negativno vrednotenje, ki lahko zaradi pomena besede pocestnica sproži tudi asociacijo na prostitutko oziroma vlačugo, še zlasti, ko se pridevnik nanaša na osebo ženskega spola,« nam je dejala strokovnjakinja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, osrednje ustanove v državi, ki se ukvarja z raziskovanjem slovenskega jezika v vseh pojavnih različicah in obdobjih.
Poslanke Svobode so na začetku današnje parlamentarne seje »v imenu vseh žensk« od Stevanovića zahtevale, da se za zapisano opraviči, vendar je to zavrnil.
Pridevnik pocestniški lahko označuje lastnost, ki jo govorci povezujejo s pocestnikom ali pocestnico
Po razlagi dr. Helene Dobrovoljc pridevnika pocestniški slovarji slovenskega knjižnega jezika še niso evidentirali. Besedotvorno je izpeljan iz samostalnikov pocestnik in pocestnica ter prvotno pomeni 'tak, ki se nanaša na pocestnika ali pocestnico oziroma je zanju značilen'. »V SSKJ, ki temelji predvsem na gradivu druge polovice 20. stoletja, je pocestnik označen kot knjižni izraz za klateža ali potepuha ter za ženskarja ali vlačugarja. Beseda pocestnica pa je slabšalni izraz za prostitutko, ki pridobiva stranke na cesti ali ulici,« je dejala sogovornica in dodala, da sodobno gradivo kaže, da se je pomen besed te besedne družine razširil. »Beseda pocestnik se namreč uporablja tudi za moškega, ki se prostituira. Pridevnik pocestniški lahko zato označuje lastnost, ki jo govorci povezujejo s pocestnikom ali pocestnico, zlasti cenenost, vulgarnost ali spolno izzivalnost. Sam po sebi se v sodobnem gradivu izraz pocestniški pojavlja tudi v drugih pomenih, in sicer: 1) 'cenen, pogrošen, malovreden'; 2) 'tak, ki se dogaja na cesti ali ulici: pouličen', pogosto tudi s slabšalnim pomenom 'vulgaren, nizek, razgrajaški', navadno v kontekstu negativnega vrednotenja,« je izsledke gradivske raziskave za Dnevnik povzela dr. Helena Dobrovoljc.
