V Dnevniku smo pred dvema tednoma objavili novico, da so na ministrstvu za zunanje zadeve sprožili preiskavo zaradi suma zlorabe ravnanja z dokumenti ministrstva. Predsednik SDS Janez Janša je namreč na twitterju objavil fotografijo računalniškega zaslona, ki jo je naredil uslužbenec MZZ, na katerem je bila razvidna vsebina depeše. V njej je ministrstvo za zunanje zadeve prosilo diplomatsko-konzularna predstavništva, naj na vidnem mestu objavijo naslov, kamor lahko volilci pošljejo podpise za kandidaturo dveh kandidatk za predsedniške volitve. Ena izmed teh je bila Nataša Pirc Musar, kar je dvignilo veliko prahu v politični srenji okoli stranke SDS, češ da gre v tem primeru za nezakonito ravnanje nekaterih ministrstev in da na tak način pomagajo zbirati podpise predsedniški kandidatki. To so v volilnem štabu Nataše Pirc Musar nemudoma zanikali in pojasnili, da gre za zakonito možnost obveščanja potencialnih volilcev.
Na MZZ so kmalu zatem, ko se je fotografija z depešo pojavila na družbenih omrežjih, sprožili preiskavo suma zlorabe ravnanja z dokumenti ministrstva. Depeša sicer ni bila označena kot zaupna, vseeno pa naj bi bilo z njenim razkrivanjem nepooblaščenim načeto zaupanje v ravnanje uslužbencev zunanjega ministrstva, je slišati neuradno.
Kajzer zvest Janšev kader
Na MZZ pojasnjujejo, da bi lahko preiskavo sumov zlorabe ravnanja z depešo zaključili še ta teden. Ni povsem jasno, kakšne sankcije bi lahko doletele kršitelja. Če bi se v preiskavi izkazalo, da je veleposlanik v ZDA Tone Kajzer ravnal v nasprotju s pravili, bi lahko sledil celo njegov odpoklic. Kajzerja je konec leta 2020 v ZDA poslala vlada Janeza Janše, potem ko je mandat predčasno zaključil Stanislav Vidovič, ki se je odpravil na Irsko. Kajzer je karierni diplomat. Bil je veleposlanik na Finskem (2008–2012) in Danskem (2013–2018), v obdobju druge Janševe vlade je bil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, kjer je bil odgovoren za tako imenovani sporazum v Mokricah, s katerim naj bi dokončno rešili vprašanje prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Kmalu po podpisu sporazuma med Janezom Janšo in Zoranom Milanovićem, takratnim hrvaškim predsednikom vlade, se je izkazalo, da gre za mrtvo črko na papirju. Kajzer se je menda »izkazal« tudi v obdobju tretje Janševe vlade, ko naj bi kot visoki funkcionar MZZ poslal Svetu Evrope depešo o komunističnih strukturah v slovenskih medijih, čeprav o tem niso v vladi ne razpravljali ne odločali. Napisal jo je kar sam tedanji direktor Ukoma Uroš Urbanija.
