Finančni spor med državo in RTV Slovenija je prerasel v neposredno grožnjo izplačilu plač. Po za zdaj neuradnih informacijah Dnevnika se je vlada odločila, da javnemu zavodu ne bo nakazala denarja za narodnostne programe in glasbeno produkcijo, ki ga je RTV pričakovala na podlagi konec lanskega leta spremenjenega zakona.
Hkrati se RTV ne more več dodatno zadolžiti pri državni zakladnici. Brez izrednega priliva zato septembra ne bo mogla izplačati avgustovskih plač svojim zaposlenim.
Jedro spora je pravna podlaga za nakazilo. Na RTV vztrajajo, da zakon neposredno določa upravičenca, namen in višino sredstev, zato dodatna pogodba ni potrebna. Pristojni državni organi so nasprotno zahtevali sklenitev pogodb, opredelitev meril in dokazila o namenski porabi. Spor se je več mesecev vrtel okoli postopka, medtem ko je RTV pričakovani denar že vključila v svoj finančni načrt.
Presežek le na papirju
Zato je bil poslovni rezultat javnega zavoda v prvem polletju boljši od njegovega dejanskega likvidnostnega položaja. RTV je v prvih šestih mesecih izkazala 80,21 milijona evrov prihodkov, 78,04 milijona odhodkov in 2,17 milijona evrov presežka. Toda med prihodki je kot terjatev evidentirala tudi 7,76 milijona evrov proračunskega denarja, ki ga ni prejela. Zavod je imel na papirju presežek, na računu pa vse večjo luknjo.
Težave so bile vidne že spomladi. Ob izplačilu marčevskih plač se je morala RTV zadolžiti za približno šest milijonov evrov. Junija si je pri državni zakladnici izposodila 8,1 milijona evrov, do konca meseca vrnila 2,5 milijona, dolg pa je tedaj še vedno znašal 5,6 milijona evrov. Uprava je zato ministrstvo za finance zaprosila za zvišanje limita zadolževanja, vendar novega dolga pri zakladnici ne more najeti.
Julija je kot zadnja kratkoročna možnost ostajalo zadolževanje pri komercialnih bankah. Takšno posojilo bi bilo praviloma dražje, predvsem pa bi pomenilo, da bi moral javni zavod izposojeni denar skupaj z obrestmi vračati zato, ker mu država ni nakazala sredstev, ki jih sam šteje za zakonsko obveznost. Zagotovila, da bi bilo posojilo mogoče skleniti pravočasno in v zadostni višini, ni.
Likvidnostni položaj dodatno slabšajo tržni prihodki. Prihodki od oglaševanja so bili v prvem polletju za 3,12 milijona evrov nižji od načrtovanih. Uprava je že omejila zaposlovanje, delo zunanjih sodelavcev, naložbe in del produkcije, toda takšni ukrepi ne morejo v nekaj tednih nadomestiti večmilijonskega izpada denarja.
Prvič neposredno ogrožene plače
RTV Slovenija je imela konec junija sklenjenih 1999 pogodb o zaposlitvi, trideset manj kot ob koncu prejšnjega leta. Plače so največji posamični strošek zavoda in jih mora ta vsak mesec zagotoviti ne glede na to, ali država nakaže denar za posamezne dele javne službe. Doslej je likvidnostne vrzeli premoščal z zadolževanjem, po zaprtju te možnosti pa je prvič neposredno ogroženo izplačilo celotne mesečne plačne mase.
Neizplačilo plač za RTV in njeno upravo ne bi bilo le finančni, temveč tudi pravni problem. Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti plača izplačana najpozneje 18 dni po koncu plačilnega obdobja. Če je delodajalec ne izplača, stori prekršek, za katerega je za pravno osebo predpisana globa od 3000 do 20.000 evrov, kaznovana pa je lahko tudi odgovorna oseba delodajalca.
V hujših okoliščinah lahko neizplačilo preraste tudi v kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev. Po 196. členu kazenskega zakonika se lahko odgovorna oseba, ki zavestno ne ravna po predpisih o plači in delavca prikrajša za njegovo pravico, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če so neupravičeno neizplačane tri zaporedne plače, je zagrožena kazen do treh let zapora.
Kazenska odgovornost ni avtomatična. Presojati je treba, ali je imel delodajalec upravičene razloge, zaradi katerih obveznosti objektivno ni mogel poravnati. Vrhovno sodišče pa je že presodilo, da zavestno dajanje prednosti drugim obveznostim pred plačami lahko pomeni naklep.
Nastaja svojevrsten pravni položaj. Država javnemu zavodu ne nakaže denarja, ki ga ta pričakuje na podlagi zakona, in mu ne omogoči dodatnega zadolževanja pri zakladnici, posledice morebitnega neizplačila plač pa bi najprej nosili RTV kot delodajalec in odgovorni v njeni upravi. Prav vprašanje, ali je uprava pred tem izčrpala vse razpoložljive možnosti, bi bilo odločilno tudi pri presoji njene morebitne odgovornosti.
Uprava je zaradi pomanjkanja denarja že pripravljala rebalans letošnjega finančnega načrta. Osnutek je predvideval 161,1 milijona evrov prihodkov, 163,5 milijona evrov odhodkov in 2,4 milijona evrov primanjkljaja. Med predlaganimi ukrepi so bili krčenje regionalnih vsebin, manj neposrednih športnih prenosov, manj premier filmov, nadaljevank in dokumentarcev ter zmanjševanje stroškov radijskih in spletnih vsebin. Predlog ni bil sprejet, saj ga finančni odbor sveta RTV ni podprl, seja sveta pa je bila nato odpovedana.
Toda programski rezi ne rešujejo vprašanja, ki ga mora zavod razrešiti že v prihodnjih tednih. Če ne bo proračunskega nakazila, novega posojila ali drugega izrednega vira, RTV septembra ne bo imela dovolj denarja za avgustovske plače. Spor o tem, ali za izvrševanje zakonske določbe zadostuje zakon ali je potrebna še pogodba, se je tako iz pravnega in političnega vprašanja spremenil v vprašanje, ali bodo zaposleni največjega slovenskega javnega medija za opravljeno delo pravočasno prejeli plačilo.