Koalicijski stranki Svoboda in SD sta želeli lani obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) odpraviti za vse, tako za fizične osebe (kmete) kot tudi za pravne osebe, to je za kmetijska podjetja in verske organizacije ter za lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov. Na koncu so posvojile predlog Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, katere direktorica dr. Tatjana Zagorc je od marca 2025 vztrajala pri prostovoljnem članstvu pravnih oseb v KGZS. To je utemeljevala z več razlogi, ključen pa je bil ta, da naj bi kmetijska zbornica pravne osebe zapostavljala.
Nepotrebno podvajanje članstva?
»V praksi se kaže, da se KGZS pri svojem delovanju osredotoča predvsem na problematiko tako imenovanega malega kmeta (fizičnih oseb). Interesi gospodarskih subjektov, predvsem velikih agrarnih podjetij, so v najboljšem primeru zapostavljeni. Glede na to, da so si interesi fizičnih oseb na eni in pravnih na drugi strani na področju kmetijstva in gozdarstva pogosto nasprotni (konflikt interesov), KGZS s svojim delovanjem v korist malega kmeta de facto ravna v nasprotju z interesi dela svojih članov, to je pravnih oseb,« je pojasnjevala Tatjana Zagorc.
Kot drugi razlog za odpravo obveznega članstva pravnih oseb v KGZS je izpostavljala nepotrebno podvajanje članstva pravnih oseb v gospodarskih oziroma interesnih zbornicah. »Gospodarski subjekti na področju kmetijstva in gozdarstva so pogosto istočasno tudi (prostovoljni) člani drugih interesnih zbornic, kot so gospodarska, obrtna in trgovinska zbornica. Te zbornice namreč v bistveno večji meri zastopajo njihove interese. Pravne osebe so tako zaradi veljavne ureditve v KGZS prisiljene v članstvo v dveh interesnih zbornicah, ki pogosto zastopata nasprotne interese, in posledično tudi v plačevanje dvojnega zborničnega prispevka, čeprav za to ni nobene potrebe,« je med spreminjanjem zakona o KGZS poudarjala Tatjana Zagorc.
Namesto 30.000 po novem 250 evrov članarine
KGZS je za predlansko leto 1719 pravnim osebam skupaj odmerila 293.170 evrov članarine. Od tega 117.383 evrov 1429 pravnim osebam, ki so bile njene obvezne članice po katastrskem dohodku oziroma po lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov (med njimi je bilo 541 verskih skupnosti, ki so morale skupaj plačati 73.758 evrov zborničnega prispevka), in 175.787 evrov 290 pravnim osebam, ki so bile v zbornico včlanjene po dejavnosti.
Na zadnji dan preteklega leta je bila članska slika KGZS nekoliko drugačna. Iz nje je namreč 1015 pravnih oseb izstopilo, od tega 431 verskih skupnosti, 451 lastnic kmetijskih zemljišč in 133 pravnih oseb, ki so bile doslej včlanjene po dejavnosti. Pravnim osebam, ki so izstopile, je KGZS skupaj odmerila 131.985 evrov zborničnega prispevka za leto 2024. Od desetih pravnih oseb, ki so ji morale plačati najvišjo članarino (med 4.727,14 in 30.749,74 evra), so tri izstopile iz zbornice, preostalih sedem pa v njej ostaja prostovoljno. V vseh treh primerih gre za kmetijska podjetja, torej za pravne osebe, ki so bile obvezne članice po dejavnosti. Rekorderka med njimi je bila za lani dolžna zbornici plačati 30.749,74 evra članarine, preostali dve pa 8405,33 oziroma 8372,39 evra. Drugo najvišjo članarino (29.225,87 evra) je KGZS za leto 2024 odmerila eni od verskih organizacij, ki pa se je odločila, da bo v zbornico poslej včlanjena prostovoljno. To pomeni, da ji bo po novem, tako kot vse druge pravne osebe, plačevala zgolj 250 evrov članarine, kar ni niti odstotek dosedanjega zneska.
Mnogi kmetje bodo plačevali občutno več kot podjetja
Čeprav naj bi KGZS doslej »s svojim delovanjem v korist malega kmeta de facto ravnala v nasprotju z interesi pravnih oseb«, jih je več kot sedemsto v njej ostalo prostovoljno, kar pomeni, da jih bo članstvo na leto stalo vsega 250 evrov. Je bila torej ključni razlog za nezadovoljstvo s KGZS članarina in ne favoriziranje kmetov? Temu je pritrdil direktor enega večjih kmetijskih podjetij, ki je dejal: »Ostali smo prostovoljni člani kmetijske zbornice, ker je to trenutno cenovno ugodno.«
Branko Virag, direktor podjetja Panvita Kmetijstvo, je za Dnevnik poudaril, da je bila Panvita v kmetijsko zbornico včlanjena s sedmimi svojimi družbami, prostovoljna članica je ostala le ena, ki se ukvarja s poljedelstvom, druge so izstopile. Ključni razlog, da so ostali z eno družbo, je po njegovih besedah članarina, za to, da so preostale zapustile zbornico, pa Virag krivi zapostavljenost pravnih oseb v primerjavi s fizičnimi. »Plačevali smo visoko članarino, vse naše družbe skupaj več kot 10.000 evrov na leto, posebnih koristi od zbornice pa nismo imeli,« je dejal in napovedal, da bo, če se ne bo nič spremenilo, iz KGZS izstopila tudi njihova preostala družba.
Bodo pa v primerjavi s pravnimi osebami na slabšem veliki kmetje, ki bodo kot obvezni člani KGZS še naprej plačevali zajetno članarino.