Kako utemeljena je bojazen, da bosta obrata za termično obdelavo odpadkov, ki ju načrtujeta ljubljanska in mariborska občina, poslabšala kakovost zraka in s tem ogrozila zdravje lokalnega prebivalstva? Nekatere odgovore je mogoče najti v tretji največji mestni občini v Sloveniji.
Od leta 2010 redno obratuje Toplarna Celje, ki s termično obdelavo odpadkov pokrije približno dve tretjini potreb po toploti za skupno 8500 odjemnih mest Energetike Celje. V njej letno sežgejo od 30.000 do 40.000 ton komunalnih odpadkov. Filtracijski sistem v povprečnem letu prestreže približno 1300 ton različnih onesnaževal (prašnih delcev, dušikovih oksidov in težkih kovin), ki bi se sicer sprostila v ozračje.
Šestnajst let rednega obratovanja je dovolj dolgo obdobje, v katerem bi se lahko zaznali učinki obratovanja toplarne na okolje in ljudi. Dnevnik je preveril, kaj lahko o tem povesta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Agencija RS za okolje (ARSO).
Vpliva sežigalnice na zdravje ne morejo oceniti
Kolikšno je kumulativno tveganje za zdravje prebivalcev Celja zaradi izpostavljenosti emisijam, ki jih v okolje sprošča Energetika Celje? »Kolikšen in kakšen prispevek k spremembam onesnaženosti zraka v Celju prispevajo emisije v zrak iz celjske sežigalnice, zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče oceniti,« odgovarja NIJZ. »Manjkajo na primer podatki o tem, kolikšen delež k skupni onesnaženosti zraka v Celju prispeva zgolj Toplarna Celje. Tako za konkretno sežigalnico nimamo ocen, gre pa tudi za razmeroma majhno število ljudi, ki so pod vplivom emisij, in omejeno lokalno okolje, zato ima študij takih vplivov številne omejitve.«
Ali je NIJZ v zadnjih 16 letih (od začetka delovanja sežigalnice v Celju) zaznal kakršne koli spremembe v zdravstveni sliki prebivalcev Celja in okolice, ki bi jih lahko povezali s kakovostjo zraka in delovanjem sežigalnice? »Razpoložljive kazalnike je treba vrednotiti z vidika vseh različnih možnih vplivov – z vidika posameznika, skupnosti in njenih sistemov ter okolja. Večina zahteva podrobnejše analize in raziskave, saj jih je nemogoče povezati s posameznimi dejavniki, na primer kakovostjo zraka, tal, vode ali delovanjem sežigalnice,« odgovarja inštitut.
Daljinsko ogrevanje izboljša kakovost zraka
Kako NIJZ ocenjuje vpliv prehoda z individualnih kurišč na daljinsko ogrevanje (ki ga omogoča celjska toplarna) z vidika zmanjšanja obolevnosti zaradi onesnaženega zraka? »Prehod z individualnih kurišč na trda goriva na daljinsko ogrevanje je vsekakor dobro. Daljinsko ogrevanje ima centralno peč, ki je vodena profesionalno in z ustreznimi filtri. S prehodom individualnih kurišč na trda goriva na centralno daljinsko ogrevanje se izognemo velikemu številu posameznih kurišč, ki so zelo pogosto veliki onesnaževalci zunanjega zraka zaradi neustreznih peči, neustreznega vzdrževanja in uporabe neustreznega kuriva.«
Glede na dejstvo, da so stopnja onesnaženosti zraka in škodljive posledice za zdravje v linearnem medsebojnem odnosu, bi lahko imelo zmanjšanje onesnaženosti zraka zaradi prehoda z individualnih kurišč na trda goriva na daljinsko centralno ogrevanje v vsakem okolju pozitivne posledice za zdravje prebivalcev.
»Na osnovi sprememb onesnaženosti zraka z delci lahko ocenimo, da so bili pretekli ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v Celju vsaj deloma uspešni. Kolikšne bi bile pozitivne spremembe v onesnaženosti zraka, če bi celjska Toplarna namesto odpadkov kot gorivo uporabljala na primer zemeljski plin, ki je z vidika onesnaževanja zraka čistejše gorivo, pa ni mogoče oceniti,« odgovarja NIJZ.
Na podlagi razpoložljivih podatkov o stopnji onesnaženosti zraka v Celju na inštitutu ugotavljajo, da se onesnaženost zraka z delci, ki v zvezi z vplivi na zdravje veljajo za najpomembnejši in ključni pokazatelj onesnaženosti zraka, z leti postopno znižuje. Na osnovi navedenega bi bilo mogoče posredno sklepati, da se posledično zmanjšuje tudi negativni vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi. »Vendar enoznačnega odgovora ni,« sklenejo.
ARSO po vsej Sloveniji zaznava dolgotrajen trend izboljševanja kakovosti zraka, »zato bi bilo izboljšanje v Celju težko pripisovati zgolj zagonu naprave za energijsko izrabo odpadkov. Takšna povezava bi bila strokovno neustrezna in bi prezrla širši kontekst dejavnikov, ki vplivajo na onesnaženost zraka.«
Izboljšanje kakovosti zraka v zimskem času, ki ga v zadnjih letih opažajo po celotni Sloveniji, je verjetno v veliki meri povezano z milejšimi zimami in posledično manjšo potrebo po ogrevanju. Ogrevanje stavb je namreč eden ključnih virov delcev PM10.
Po podatkih obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak na izpustu celjske toplarne so bile od leta 2009 do 2025 emisije celotnega prahu v povprečju 28 gramov na uro oziroma 198 kilogramov na leto. V zadnjem desetletju so izmerjene vrednosti emisij še nekoliko nižje, v povprečju 16 gramov na uro oziroma 122 kilogramov na leto.
Kakovost zraka: toplarna proti individualnim kuriščem
ARSO predstavi primerjavo emisij prašnih delcev iz sežigalnice odpadkov z emisijami iz individualnih kurišč oziroma malih kurilnih naprav, v katerih se kot gorivo uporablja lesna biomasa. Če bi v Celju ustvarili enako količino toplote, kot jo ustvarijo s termično obdelavo odpadkov, bi v ozračje spustili 60-krat več emisij prašnih delcev PM10.
Če bi uporabili sodobne male kurilne naprave na lesno biomaso, ki so opremljene z ekološkim certifikatom, bi v zrak uhajalo približno 20-krat več emisij prašnih delcev PM10, kot znaša povprečna emisija celotnega prahu iz naprave za sežig odpadkov Toplarne Celje.
Pri termični obdelavi odpadkov se lahko tvori široka paleta možnih snovi in onesnaževal. V toplarni se izvaja stalni obratovalni nadzor, na objektu je nameščen tudi velik zaslon, na katerem sproti objavljajo aktualne podatke o 14 emisijskih parametrih. Kolikokrat na leto so bile pri obratovanju naprave presežene dopustne mejne vrednosti, določene v okoljevarstvenem dovoljenju? »Od leta 2009 je bilo le enkrat, leta 2011, zabeleženo preseganje kratkotrajnih povprečnih vrednosti za emisije anorganskih spojin klora in ogljikovega monoksida,« odgovori ARSO.