Čeprav zdravstvo in dolgotrajna oskrba za zdaj praviloma ostajata vsaksebi, bodo v novem sistemu delovali tudi nekateri zdravstveni zavodi. V Zdravstvenem domu Maribor so začeli kopije odločb vstopne točke, ki so pogoj za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe, sprejemati v sredo. Prvi dan jih je bilo devet, nam je pojasnil Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego.
Znatno zanimanje za zaposlovanje
»Smo izvajalec patronažnega zdravstvenega varstva, partronažne medicinske sestre poznajo stanje na terenu. Ob teh izkušnjah smo se odločili tudi za vključevanje v dolgotrajno oskrbo. Tu vidimo smiselno povezavo, saj je potrebno medsebojno dobro sodelovanje,« je povedal sogovornik. Takšen način delovanja se mu zdi prava pot tudi na ravni države, kar pa hkrati ne izključuje tistih izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki niso zdravstveni zavodi.
V dolgotrajno oskrbo bi v mariborskem zdravstvenem domu za zdaj vključili pet socialnih oskrbovalk in fizioterapevta. Končno število osebja bo jasno šele, ko bo znano število uporabnikov in to, kaj bodo potrebovali. Zanimanje za zaposlovanje na področju dolgotrajne oskrbe jih je sicer prijetno presenetilo, je povedal Jus. »Zavedali smo se, da bi lahko imeli pri tem težave. Želimo si, da bi lahko storitve omogočili vsem, ki bodo pri nas oddali vlogo,« je dodal.
Večje vključevanje obstoječe javne zdravstvene službe v dolgotrajno oskrbo bi bilo zelo smiselno, saj imajo v zdravstvu z oskrbo na domu že veliko izkušenj, meni nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. V zdravstvenem sistemu že deluje patronažna služba, je spomnil, pomembno pa se mu zdi tudi, da bi uporabnik dolgotrajne oskrbe ostal povezan s svojim osebnim zdravnikom. Pri usklajevanju različnih oblik oskrbe na domu že danes obstajajo dobre prakse, je dodal, a bo treba poskrbeti za enako dostopnost in kakovost izvajanja v vsej državi. »Težava je, da dolgotrajna oskrba ni bila pilotno preizkušena v eni od regij,« je še ocenil. To bi omogočilo odpravljanje napak, še preden začne novost delovati v vsej državi, je Fakin spomnil na vrsto odprtih vprašanj v novem sistemu. »Zdaj poti nazaj ni in bo treba stvar korak za korakom popravljati,« ugotavlja.
Za vključevanje zunanjih strokovnjakov
V združenju Srebrna nit v javnem pismu, ki so ga naslovili na ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca in na predsednika vlade Roberta Goloba, izpostavljajo več možnih ukrepov. Z interventnim zakonom bi bilo treba urediti položaj stanovalcev domov starejših občanov, ki so tja prišli po začetku lanskega decembra in plačujejo polno ceno storitev, so poudarili. Kritični so tudi do veljavnosti pravic od dneva izdaje odločbe, čeprav pri tem prihaja do velikih zamud. Odpravljati je treba zaostanke na vstopnih točkah, so jasni. Čim prej je treba aktivirati čim več zunanjih strokovnjakov, menijo v Srebrni niti, kjer predlagajo tudi sodelovanje patronažnih medicinskih sester, tehnikov oziroma zdravstvenikov. Ti dobro poznajo zdravstveno in socialno okolje ter problematiko prebivalcev na »svojem terenu«, je poudarila predsednica Srebrne niti Irena Žagar.
Predlagajo tudi razmislek, ali bi vključitev javnih zdravstvenih zavodov med izvajalce dolgotrajne oskrbe – na primer s fizioterapevti in delovnimi terapevti – razbremenila sistem. Eno od rešitev, ki bi vsaj začasno omilile kadrovski primanjkljaj, vidijo tudi v formalizirani vključitvi organiziranih prostovoljcev. Nujna je tudi revizija sistema, v katerem so storitve dolgotrajne oskrbe merjene z minutami, ugotavljajo v Srebrni niti. V primerih, ko zaradi pomanjkanja kadra storitve pomoči na domu ni mogoče izvesti v celoti, pa bi lahko del storitev izplačali v denarju, ugotavljajo.
Spomnimo, skupščina ZZZS je zaradi razmer v dolgotrajni oskrbi, tudi v luči podatkov o strmem porastu stroškov, ta teden že pozivala k dodatnemu razjasnjevanju. Simon Maljevac je na drugi strani poudarjal, da gre za »živ« sistem in da ga bodo še izboljševali.