Primanjkljaj sektorja država je bil v tretjem četrtletju nižji tudi od enakega obdobja lani, ko je znašal 143 milijonov evrov oz. 0,8 odstotka BDP.
Bil je tudi najnižji letos. V prvem četrtletju je namreč dosegel 552 milijonov evrov oz. 3,4 odstotka BDP, v drugem pa omenjenih 514 milijonov evrov oz. 2,9 odstotka BDP.
V prvih treh četrtletjih leta skupaj je tako primanjkljaj dosegel 1,16 milijarde evrov oz. 2,2 odstotka BDP. To je nominalno skoraj dvakrat toliko kot v primerljivem obdobju lani, ko se je primanjkljaj ustavil pri 642 milijonih evrov.
Finančno ministrstvo je v proračunskem načrtu za 2026, ki ga je jeseni poslalo Evropski komisiji, za celotno leto 2025 primanjkljaj ocenilo na 1,7 milijarde evrov oz. 2,4 odstotka BDP. Banka Slovenije in tudi Evropska komisija medtem napovedujeta nekoliko nižjo raven, in sicer 2,1 oz. 2,2 odstotka BDP.
V sektorju država so statistiki 19. četrtletje zapored zaznali rast skupnih prihodkov. Ti so znašali skoraj 8,36 milijarde evrov in bili od prihodkov v enakem četrtletju lani višji za 675 milijonov evrov ali 8,8 odstotka.
V devetih mesecih skupaj so skupni prihodki države nanesli 23,76 milijarde evrov in bili v primerjavi s prvimi tremi četrtletji lani višji za 1,37 milijarde evrov ali 6,1 odstotka.
Skupne prihodke so tudi to četrtletje nominalno najbolj povečali socialni prispevki - ti so se v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem dvignili za 335 milijonov evrov ali za 11,7 odstotka. Prihodki od državne lastnine so se povečali za 161 milijonov evrov ali 63,3 odstotka, kar je predvsem posledica višjih dividend od državnih naložb v podjetjih.
Davčni prihodki so medtem zrasli za 148 milijonov evrov ali za 4,0 odstotka. Med temi so se najbolj povečali prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje, in sicer za 99 milijonov evrov ali za 7,1 odstotka.
Skupni izdatki države so v tretjem trimesečju znašali 8,45 milijarde evrov in bili medletno višji za 626 milijonov evrov ali za 8,0 odstotka. V prvih treh četrtletjih skupaj so bili skupni izdatki sektorja država s 24,92 milijarde evrov medletno višji za 1,89 milijarde evrov ali 8,2 odstotka.
V tretjem letošnjem četrtletju so se v primerjavi z enakim obdobjem lani spričo učinkov plačne reforme v javnem sektorju nominalno najbolj povečala sredstva za zaposlene, in sicer za 207 milijonov evrov ali za 10,7 odstotka. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila večja za 197 milijonov evrov ali za 6,5 odstotka.
Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se dvignili za 165 milijonov evrov ali za 18,8 odstotka, izdatki za obresti pa so se zmanjšali za sedem milijonov evrov ali za 3,0 odstotka.
Konsolidirani bruto dolg države je bil ob koncu tretjega četrtletja pri 46,93 milijarde evrov ali 67,6 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil manjši za 564 milijonov evrov, v deležu BDP pa je upadel za 1,7 odstotne točke.
V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2024 se je medtem dolg nominalno povečal za okoli dve milijardi evrov, v deležu BDP pa za eno odstotno točko.
Dolg države na centralni ravni je ob koncu letošnjega septembra znašal 46,04 milijarde evrov ali 66,3 odstotka BDP, dolg lokalnih skupnosti skoraj 1,19 milijarde evrov ali 1,7 odstotka BDP, dolg skladov socialne varnosti pa je bil pri 24 milijonih evrov.