Glede zmanjševanja števila volišč je Janša v pozdravnem nagovoru udeležence mednarodne konference spomnil, da so na plebiscitu o samostojnosti Slovenije volilci lahko glasovali na približno 4130 voliščih. Danes, ko je volilcev 300.000 več, kot jih je bilo v času plebiscita, pa je volišč 1200 manj, je opozoril.
Po njegovih besedah se je volišča sistematično ukinjalo v podeželskih okrajih, tam, kjer je dostopnost do volišč težja, še posebej ob slabšem vremenu. »In ko danes pogledate volilno udeležbo po Sloveniji, je velikanska, tudi do 20-odstotna razlika, med volilnimi okraji v Ljubljani, kjer je volišče na vsakem koraku, in volilnimi okraji na podeželju, še posebej v bolj goratih in gričevnatih predelih države,« je poudaril. Opozoril je tudi na ukinjena volišča, ki niso bila dostopna za invalide.
Predčasne volitve
Med težavami je izpostavil tudi vprašanje varovanja glasovnic v času predčasnega glasovanja. »Kljub temu, da smo to štirikrat uradno zahtevali, predlagali, apelirali, se te glasovnice ne štejejo sproti, ampak na koncu,« je opozoril. Glede volilne udeležbe na predčasnih volitvah je izpostavil, da je ta danes precej bolj razširjena kot v preteklosti. Če je pred 30 leti na predčasnem glasovanju volilo največ 10.000 ljudi, se to danes spreminja, tako naj bi na zadnjih predčasnih volitvah glasovalo že več kot 120.000 volilcev, je navedel.
Največji problem prvak SDS vidi v Ljubljani. Kot je opozoril, je bilo na zadnjih volitvah na volišču na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 14 predčasnih volišč, volilne skrinjice pa je več dni varovala varnostna služba ljubljanskega župana, medtem ko dostop nadzornikom ni bil omogočen.
»Zdaj nimam nobenih dokazov, da bi trdili, da je kdo zamenjal škatle z glasovnicami, čeprav to ni nič težko, če imaš dostop,« je poudaril Janša. Težavo vidi zlasti v tem, da tega ni mogoče preveriti.
Med demokracijo in politiko
Po besedah predsednice sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika Ive Pučnik Ozimič bo letos minilo 20 let od ustanovitve inštituta, katerega temeljni namen je spodbujanje odprte razprave o ključnih vprašanjih sodobne družbe.
Kot je poudarila, obstaja pri vprašanju odnosa med demokracijo in politiko ter učinkovanja informacijsko-komunikacijske tehnologije, še posebej skozi naravo delovanja družbenih omrežij in umetne inteligence, izjemno kompleksno polje izzivov ter priložnosti, pa tudi težav in nevarnosti. Ali bodo ti procesi krepili demokracijo, ali pa jo omejevali ali celo spodkopavali, je odvisno od tega, kako hitro se bomo odzivali, kako bomo razumeli te procese, jih regulirali, uporabljali oziroma kako to že počnemo, saj vemo, da smo sredi tega dogajanja, je dejala.
