Stranko SDS bi tokrat volilo 22,9 odstotka vprašanih (junija 22,7 odstotka), sledi Gibanje Svoboda, ki bi ga v tokratni anketi izbralo 20,5 odstotkov vprašanih (junija 22 odstotkov). Na tretje mesto se je uvrstila skupna lista NSi, SLS in Fokusa Marka Lotriča, ki bi jo izbralo 8,7 odstotka volilcev (junija 8,2 odstotka).
Sledijo Levica s sedmimi odstotki podpore (junija 6,6 odstotka), SD s 6,9 odstotka podpore (junija 6,5 odstotka). Sledijo Demokrati Anžeta Logarja s 4,8 odstotka (junija 2,8 odstotka), stranka Resnica s 3,5 odstotka (junija 3,1 odstotka) in SNS z 2,1 odstotka (junija 1,5 odstotka).
Neodločenih je 9,7 odstotka anketirancev (junija 9,8). Nobene stranke ne bi volilo 6,2 odstotka vprašanih (junija 7,2 odstotka), 1,6 odstotka anketirancev pa ni hotelo odgovarjati.
Aktualni oblasti sicer nasprotuje več kot 46 odstotkov vprašanih (46,6 odstotka). Delo vlade podpira 36,8 odstotka anketirancev, 16,6 odstotka je neopredeljenih.
Mijič, Fajonova in Skok
Mediana je volilce spraševala tudi o tem, ali bi moral poslanec Resnice Boris Mijič odstopiti zaradi nepravilnosti, kot ga poziva opozicija. 57,8 odstotka vprašanih meni, da bi Mijič zagotovo moral odstopiti, 18,1 odstotka jih meni, da bi verjetno moral odstopiti, 5,1 odstotka, da mu verjetno ni treba odstopiti, pet odstotkov pa, da mu zagotovo ni treba odstopiti. Štirinajst odstotkov vprašanih se je izreklo, da primera ne poznajo.
O tem, kakšna naj bo Mijičeva usoda na položaju poslanca, so se posebej izrekli tudi volilci in podporniki Resnice. Od teh jih 40,4 odstotka meni, da bi Mijič zagotovo moral odstopiti, 9,6 odstotka, da bi verjetno moral odstopiti, 14 odstotkov, da mu verjetno ni treba odstopiti, 35,7 odstotka pa, da mu zagotovo ni treba odstopiti.
Volilci so se v anketi izrekli tudi o tem, ali podpirajo odločitev vlade, da prepreči nominacijo Tanje Fajon za predstavnico EU za Sahel. Odločitev vlade podpira 19,1 odstotka volilcev, da jo bolj podpirajo kot ne, pravi 9,5 odstotka volilcev, da jo bolj ne podpirajo kot podpirajo, se je izreklo 14,8 odstotka vprašanih, 34,6 odstotka vprašanih pa odločitve vlade ne podpira. Dvaindvajset odstotkov vprašanih se je izreklo, da primera ne poznajo.
Mediana je med volilci preverila tudi, ali menijo, da bo specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (Skok) učinkovito preganjalo korupcijo v Sloveniji. "Zagotovo" jih je na vprašanje odgovorilo 10,4 odstotka, "verjetno" 21,3 odstotka, "verjetno ne" 23,2 odstotka, "zagotovo ne" pa 34,7 odstotka. 10,4 odstotka vprašanih se je izreklo, da primera ne poznajo.
Musarjeva na vrhu
Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, prav tako so drugo najboljšo povprečno oceno anketiranci tudi tokrat podelili prvaku SD Matjažu Hanu. Na tretje mesto se je uvrstil finančni minister Andrej Šircelj, ki je prehitel prvaka NSi Jerneja Vrtovca na četrtem mestu in ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja.
Zdravstveni minister Tadej Ostrc je na šestem mestu najbolje ocenjeni član Demokratov. Za njim je notranji minister Franci Matoz, ki se je glede na prejšnji mesec povzpel za kar 12 mest in se uvrstil pred predsednika vlade Janeza Janšo na osmem mestu.
Predsednik stranke Fokus in državnega sveta Marko Lotrič je padel na 9. mesto, prvak Demokratov Anže Logar pa je točno na sredini lestvice (10. mesto). Za njim je poslanec Gibanja Svoboda Klemen Boštjančič, njegov strankarski šef Robert Golob pa je nazadoval na 16. mesto.
Še mesti nižje sta sokoordinatorja Levice Luka Mesec in Asta Vrečko. Najslabšo oceno pa so volilci tokrat podelili prvaku Resnice Zoranu Stevanoviću, ki je tako na 20. mestu.