Poslanci bodo v državnem zboru prvič obravnavli predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tako imenovanem tretjem političnem bloku. Ta je sporen že nomotehnično, saj posega v kar enajst zakonov in s tem v različne sisteme – davčnega, zdravstvenega, pokojninskega –, ki bi jih veljalo urejati posebej in zahtevajo širok socialni dialog. Hkrati bo nabor ukrepov proračun ozaljšal za milijardo evrov. A predlagatelji, to so trojček okoli NSi, Demokrati in Resni.ca vztrajajo, da je zakon nujno potreben za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva. Stranke dosedanje levosredinske vlade nasprotujejo zakonu, a glede na novo delitev sedežev v državnem zboru je pričakovati sprejem sprememb.
Interventni zakon, ki je pogojno interventen zgolj v delu, kjer z znižanjem DDV na osnovna živila in del energentov naslavlja eneregetsko krizo, bo obravnavan po rednem postopku, medtem ko bodo poslanci novelo zakona o vladi obravnavali po skrajšanem postopku. Skupni odbor DZ je včeraj na nujni seji že podprl predlog, in sicer so ga poleg predlagateljev SDS podprli Demokrati Anžeta Logarja, Resnica ter NSi, SLS in Fokus. Zakon predvideva zmanjšanje števila ministrstev s sedanjih 19 na 14, ob tem pa bi ohranili tudi ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Cilj predlagateljev je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost, so navedli v predlogu. V obeh primerih se bo preštevala nova desna vladna koalicija.
SDS: Najprej zakon, nato pogajanja
Predsednik SDS Janez Janša je sicer že v petek napovedal, da če bo predlog spremembe zakona o vladi sprejet, bo SDS vsem strankam podpornicam poslala izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je sicer v torek zatrdil, da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeleževali, prav tako ne pričakujejo ločenega sporazuma. To je verzija za javnost, neuradno se na desnici že lep čas pospešeno usklajujejo o izhodiščih za koalicijsko pogodbo po posameznih področjih. Bodoči partnerji politične desnice so se sicer, spomnimo, prešteli do 48 ob izglasovanju prvaka Resnice Zorana Stevanovića za novega predsednika DZ. Janša nato na prvih posvetovanjih poslanskih skupin pri predsednici republike ni prinesel 46 glasov. Nataša Pirc Musar je namreč dejala, da bo tistemu, ki bo zbral zahtevano večino, podelila možnost mandatarstva.
Potem ko se to ni zgodilo, je predsednica v soboto sporočila, da kandidata za mandatarja prihodnje vlade ne bo predlagala, saj da po opravljenih posvetovanjih nihče od potencialnih kandidatov za premierja ni prinesel 46 glasov podpore, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob iz Svobode ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, prvak SDS Janez Janša pa uradno vztraja, da desnosredinske vlade še ne sestavlja. Nekateri sicer menijo, da je s tem kršila ustavo. V uradu predsednice se ne strinjajo. In opozarjajo, da tudi Borut Pahor leta 2018 v prvem krogu ni predlagal mandatarja: »Preučili smo različne scenarije. Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se vsi, ki tako odločitev komentirajo, najprej seznanijo s preteklo prakso v takih postopkih.«