Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je po več tednih ugibanj Romom pojasnilo, zakaj so sredstva, namenjena romskim naseljem, preusmerili v druge projekte. V pojasnilu Svetu romske skupnosti je ministrstvo zapisalo, da je bil denar preusmerjen zgolj začasno in da ga nameravajo Romom vrniti.
Ministrstvo v dopisu omeni 150.000 evrov, ki so bili iz proračunske postavke »Infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti« preusmerjeni v gradnjo turistične brvi v Celju. Gre za načrtovano gradnjo 500-metrskega visečega mostu za pešce med dvema vzpetinama nad Savinjo, ki naj bi skupaj stala 4,6 milijona evrov. Poleg romskih sredstev je vlada za brv namenila še 1,35 milijona evrov iz druge proračunske postavke.
Iz romske proračunske postavke pa je vlada izvzela še 119.565 evrov in jih dodelila še enemu celjskemu projektu – povečanju proizvodnje, skladiščnih zmogljivosti in nekaterih drugih segmentov poslovanja v podjetju Hermi. Gre za podjetje, ki na objekte vgrajuje strelovodno in prenapetostno zaščito, kabelske police in lestve ali celovite konstrukcijske sisteme za sončne elektrarne, je zapisano v predstavitvi na Hermijevi spletni strani. Podjetje ni povezano z romsko skupnostjo.
Razkritje preusmeritve
Obe preusmeritvi denarja ministrstvo pojasnjuje s podatkom, da proračunska sredstva, namenjena Romom, niso bila izkoriščena oziroma zanje niso prejeli projektnih prijav. »Poudarjamo, da teh sredstev nismo odvzeli nobenemu projektu za romsko etnično skupnost; financiranje projektov za romsko etnično skupnost ne bo prikrajšano. Na tej proračunski postavki (za infrastrukturo v romskih naseljih oziroma občinah z romskim prebivalstvom, op. p.) za letos in za naslednje leto še nimamo prijavljenih projektov,« so zatrdili na ministrstvu. Dodali so še, da so sredstva celjskima projektoma dodelili v skladu z zakonom o spodbujanju regionalnega razvoja.
Iz mestne občine Celje so sporočili, da z izvorom (dela) denarja za brv niso seznanjeni. »Iz katerega primarnega vira je MGRT zagotavljal sredstva sofinanciranja turistične brvi v mestni občini Celje skladno z zakonom o financiranju občin, nam ni poznano in nam tudi ne more biti poznano, saj gre za proračun države,« so zapisali. V podjetju Hermi so prav tako zatrdili, da iz pogodbe o financiranju, ki so jo prejeli od države, izvor sredstev ni bil razviden. »Da gre za sredstva, ki so bila prej namenjena Romom, v podjetju Hermi nismo vedeli,« je zatrdil uslužbenec oddelka za računovodstvo in finance Tilen Jurgec.
Iz vladnega gradiva, dostopnega na spletu, pa je mogoče razbrati, kam je vlada prerazporejala romski denar. Poleg omenjenih prerazporeditev je vlada sredstva za Rome dodelila še najmanj enemu prejemniku – podjetju Dana, ki proizvaja pijače. Temu podjetju je vlada za nabavo linije za polnjenje v steklenice in pločevinke dodelila 601.157 evrov, ki so bili pred tem v proračunu za romska naselja. Tudi v Dani so na Dnevnikova vprašanja odgovorili, da z izvorom denarja niso bili seznanjeni. Sredstva naj bi prejeli šele po zaključku projekta, ki se bo predvidoma iztekel konec septembra, so pojasnili.
Sredstva so bila obema podjetjema dodeljena že decembra lani, prerazporejena pa so bila na letošnje leto. Za brv v Celju pa je Janševa vlada romska sredstva namenila na dopisni seji 11. maja letos. Na ministrstvo za gospodarstvo smo naslovili vprašanje, ali so bila romska sredstva prerazporejena še na katere druge projekte, a odgovora nismo prejeli. Z iskanjem po vladnem gradivu drugih podobnih prerazporeditev za zdaj ni mogoče najti.
Romi za sistemsko
financiranje
Predsednik Sveta romske skupnosti Jožef Horvat Sandreli je zaradi finančnih preusmeritev zaskrbljen. »Sklicevanje na neporabljena sredstva se mi ne zdi korektno. Gre za sredstva, ki so namenjena za dolgoročno porabo še v letu 2023. Na ministrstvu pravijo, da niso bila porabljena, a v tem ne vidim logike,« pravi Horvat Sandreli. »Po drugi strani pa Romom ves čas govorijo, da ni pravne podlage za to, da bi na njihove projekte prerazporedili katera druga sredstva. To je sprenevedanje. Tudi če državo zaprosimo za dodatnih sto evrov, pravijo, da denarja ni. Zato ves čas opozarjamo, da bi morala država romsko skupnost financirati na sistemski način, kot to velja za madžarsko in italijansko narodno skupnost. Ti dve skupnosti denar dobita v vsakem primeru in ga država ne sme preusmeriti nikamor drugam. Porabijo ga lahko po lastni presoji in o porabi zgolj napišejo poročilo. Nam pa vedno lahko kdo v vladi reče ne,« je ogorčen predsednik romskega sveta.
