Pred vstopom države v severnoatlantsko zavezništvo (leta 2004) je obrambno ministrstvo s serijo sprememb končevalo naborniški sistem in uvedlo poklicno vojsko. V sklopu profesionalizacije Slovenske vojske (SV) so se zgodile določene reorganizacije, del katerih je bilo tudi oblikovanje poveljstva sil, ki je prevzelo »poveljevanje« približno 90 odstotkom pripadnikov SV oziroma je postalo nekakšen izvršni organ generalštaba. Kot njegovo glavno poslanstvo so v generalštabu takrat navedli vodenje mednarodnih misij. Poveljstvo sil se bo tako spet vzpostavilo po 12. maju letos, ko bo po naših informacijah (za zdaj še) brigadir Bojan Pograjc prevzel vodenje združenega poveljstva sil na Vrhniki.
Bojan Pograjc, ki je lani poleti, pomešan med pripadnike stranke SDS, poziral pred fotografskimi objektivi njenih piarovcev ter jih ob sestopanju s Triglava učil, kako po vojaško zavezati pentljo na gorniških čevljih, bo torej prevzel vodenje poveljstva, ki bo po besedah tiskovnega predstavnika Slovenske vojske Simona Koreza bedelo nad vsemi operativnimi nalogami vojske: na Vrhniki bodo načrtovali mednarodne operacije in misije ter pripadnike SV zanje usposabljali. Generalštabu, ki bo odslej skrbel zgolj za strateško načrtovanje nalog, bodo ponujali logistično podporo, skrbeli pa bodo tudi za civilno-vojaško sodelovanje.
Tako bo Vrhnika spet postala glavni operativni oziroma poslovni strateški center naše vojske. Iz generalštaba se bo na Vrhniko po slavnostnem dogodku preselilo približno 200 zaposlenih, zato dodatnih stroškov z vzpostavitvijo centra v generalštabu ne predvidevajo.
Leta 2014 je takratni načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Dobran Božič ob ponovnem preoblikovanju sil SV vzpostavil tako imenovani združeni operativni center, ki naj bi bil osnova za nadaljnjo graditev operativne ravni v vojaškem sistemu. A Božiča so kot načelnika generalštaba v drugi polovici leta 2014 zamenjali z zdajšnjim načelnikom, generalmajorjem Andrejem Ostermanom. Stvari so potem vse do strateškega pregleda obrambe, ki ga je ekipa ministrice Andreje Katič končala konec lanskega leta, ostale nedokončane.
Obrambni sistem zaostaja v razvoju
Strateški pregled obrambe, s katerim je ministrstvo ocenilo raven razvoja obrambnega sistema in njegovo delovanje glede na aktualne nacionalne obrambne načrte v povezavi z mednarodnimi zavezami ter deklariranimi zmogljivostmi, je, zanimivo, ugotovil, da obrambni sistem vse od leta 2010 zaostaja v razvoju, zaradi česar so se na ministrstvu, kot je pred dvema mesecema na parlamentarnem odboru za obrambo povedala ministrica, lotili »konsistentnega uresničevanja lastnih zavez ter usmeritev«. V tem sklopu je Katičeva napovedala tako »znatno povečanje obrambnega proračuna« kot celovit pristop pri zagotavljanju sistemskih razmer za delovanje poklicne vojske.
Obrambni proračun se doslej še ni znatno povečal – prek tako imenovane predvidljive dinamike postopnega povečevanja obrambnega proračuna je to predvideno v letih 2018 in 2019 – vse drugo pa naj bi se vzpostavilo po 12. maju, ko bo (za zdaj še) brigadir Bojan Pograjc prevzel vodenje združenega poveljstva sil na Vrhniki.
