Kabinet predsednika vlade (KPV) je pripravil predlog novega odloka o Svetu za nacionalno varnost (Snav). Besedilo, ki je bilo še v četrtek dostopno med vladnimi gradivi v obravnavi, med drugim ne obvezuje več k vabljenju predsednice republike, predsednika DZ in vodje opozicije na seje Snava, tudi če gre za obravnavo vprašanj nacionalne varnosti. V vojnih in izrednih razmerah pa bi Snav postal državni operativni štab obrambe.
V KPV so za STA pojasnili, da je šlo le za delovno gradivo, tako ga med objavljenimi gradivi ni več. Premier Janez Janša pa je danes ob robu neformalnega vrha EU v Dublinu dejal, da ni bil sprejet še noben sklep.
"Je pa dano navodilo tistim, ki pripravljajo gradiva, da bo odlok ostal natančno enak, kar se tiče vabljenih in vsega ostalega, kot je bil v našem prejšnjem mandatu, nobene spremembe ne bo, tako bo, kot je bilo v našem zadnjem mandatu," je dejal.
V odloku iz leta 2020, ki ga je podpisal Janša, sicer piše, da predsednik Snava povabi na sejo, kadar ta obravnava vprašanja nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delo, predsednika republike, predsednika DZ, predsednika DS, predsednika največje opozicijske stranke v DZ, predstojnike drugih državnih organov ter predstavnike drugih organizacij. Torej brez besedice "lahko", ki jo je vseboval objavljeni predlog novega odloka.
Predsednik republike je v Sloveniji po ustavi sicer vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Predsednica Pirc Musar je zato v izjavi, ki so jo za STA posredovali iz njenega urada, opozorila, da v vojnem času dobi predsednik republike mnogo pristojnosti. "Da bi jih lahko izvrševal, mora biti tekoče obveščen o vseh nevarnostih, ki se dogajajo v Sloveniji in okolici," je opozorila.
Čeprav je prepričana, da do vojnega stanja ne bo prišlo, pa pričakuje, da bo še vedno vabljena na seje Snava.
Glede predloga, ki je bil v vladnih gradivih, pa bi si predsednica želela, da svoje o njem pove tudi stroka, zlasti obrambna, "tudi to, ali bi bil tak odlok skladen z zakonom o obrambi".
Skladno z zakonom o obrambi predsednik republike na predlog vlade denimo razglasi izredno stanje, če se DZ ne more sestati, oziroma vojno stanje, če je izvršen napad na državo in če se DZ ne more sestati. V izrednem ali vojnem stanju sprejema uredbe z zakonsko močjo, ki se nanašajo na obrambo, če se DZ ne more sestati. Na predlog vlade predsednik republike odloča o mobilizaciji Slovenske vojske. Če se DZ ne more sestati pa tudi o splošni mobilizaciji v izrednem stanju.
Pravnik Rajko Pirnat je že avgusta, ko se je v vrstah SDS pojavila pobuda o omejitvi dostopa tajnih podatkov predsednici republike, opozoril na ustavno določen mandat predsednika republike. "Predsednica republike je vrhovni poveljnik oboroženih sil, kar je zelo pomemben del ustavne vsebine njene funkcije," je takrat izpostavil. Zato je poudaril, da mora zaradi jedra svoje funkcije imeti dostop do vseh obveščevalnih in varnostnih podatkov, je opozoril.