»Slovenija je bila v podobni situaciji pred tremi desetletji. Tudi mi smo se borili za našo svobodo, neodvisnost in za naša življenja,« je Janez Janša dejal po večernem sestanku z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ukrajinskim predsednikom vlade Denysom Shmyhalom. Poudaril je tudi solidarnost slovenskega naroda z ukrajinskim, kar se kaže tudi v pomoči vojnim beguncem, ki prihajajo iz Ukrajine v Slovenijo, in hkrati priznal, da to ni dovolj in da se zaveda, da je potrebno Ukrajini pomagati tudi z orožjem, zato da se bo Ukrajina lahko branila na zemlji, na nebu in na morju. Ukrajince je pozval naj ostanejo pogumni, saj jih v Evropski uniji podpira na tisoče ljudi in še dejal: »Niste sami, ste del evropske družine, zato ostanite pogumni, kajti skupaj bomo zmagali.«
»Tu smo, da vam prenesemo sporočilo o enotni evropski podpori, ki je pomembna. Prav tako vam prinašamo sporočilo polne podpore za vašo evropsko pot in članstvo v EU,« je še dejal Janša, ki dodaja, da se nobena od držav ne bori tako zelo za evropske vrednote in evropski način življenja kot ukrajinski narod. »Tukaj smo tudi zato, ker občudujemo vaš pogum in borbenost, s katero uničujete mit o nepremagljivi ruski vojski. Tukaj smo, ker je vaš boj tudi naš boj in ker ne branite le ozemlja Ukrajine, temveč branite nekaj, kar imenujemo temeljne evropske vrednote, to so svoboda, demokracija in pravica vsakega, da izbere svojo državo,« je na srečanju še dejal slovenski predsednik vlade.
Bruselj je sicer včeraj sporočil, da premierji nimajo mandata Evropskega sveta., saj je bil vrh v Versaillesu, kjer naj bi se dogovorili o obisku treh premierjev v Ukrajini, neformalen ter da na njem formalno niso bili sprejeti nobeni sklepi. Opozorili so tudi na tveganja, povezana z obiskom Ukrajine, ki je tarča silovite ruske agresije.
Premierji poudarili, da je treba v odgovor na rusko invazijo nujno sprejeti omejitvene ukrepe
Po vrnitvi na Poljsko so premierji po telefonu govorili s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. V pogovoru so poudarili, da je treba v odgovoru na rusko invazijo nujno sprejeti omejitvene ukrepe. Izrazili pa so še prepričanje, da imajo »vse države EU pomembno vlogo pri tem«, so tvitnili pri slovenski vladi. Janša se je danes na Twitterju tudi zahvalil Šmihalu za gostoljubje v teh težkih časih. »In za globok vpogled v to zelo kompleksno situacijo na raznolikih bojiščih,« je zapisal. Dodatno se je zahvalil poljski ekipi, ki je kljub številnim oviram omogočila to pot.
Morawiecki je medtem danes tvitnil, da so Ukrajinci spomnili Evropo, kaj je boj za svobodo in pogum. Zavzel se je za to, da je treba dati Ukrajini upanje.Že v torek pa se je poljski premier zahvalil Janši, ki da je dal pobudo za obisk v Kijevu, je tvitnila slovenska vlada. Na novinarski konferenci po srečanju v torek so sicer trije premierji poudarili, da so prišli izrazit podporo Ukrajini v boju za svobodo in demokracijo.
Janša je že v torek dejal, da Ukrajinci ne branijo samo svoje domovine, ampak tudi temeljne evropske vrednote. Vse delamo, kar je v naši moči, da bi vam pomagali, je dejal. Kot je dodal, se zavedajo, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje pomoč v orožju. Podprl je tudi status kandidatke za EU za Ukrajino.
Članice zavezništva zadržane do zamisli o napotitvi Natove mirovne misije v Ukrajino
Podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski, ki se je skupaj s premierji Slovenije, Poljske in Češke v torek mudil v Kijevu, je ob obisku omenil, da bi morali v Ukrajino napotiti mirovno misijo Nata. »Menim, da je nujna mirovna misija zveze Nato ali morda neke širše mednarodne strukture, ki bo se lahko branila in delovala na ukrajinskem ozemlju,« je dejal.
Več članic zavezništva pa je danes v zvezi s tem danes izrazilo pomisleke. »Bojim se, da je še prezgodaj govoriti o tem,« je dejala nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren. Po njenem prepričanju je treba najprej doseči prekinitev ognja in umik ruskih sil iz Ukrajine, med Ukrajino in Rusijo pa mora priti do neke vrste dogovora, pri čemer, kot je opozorila, pogovori še potekajo. Zelo težko si je predstavljati mirovno misijo glede na intenzivnost vojne in obleganja mest, je pojasnila Ollongrenova ob prihodu na izredno zasedanje obrambnih ministrov Nata.
Britanski obrambni minister Ben Wallace je menil, da bi bilo treba najprej pogledati podrobnosti, preden se sprejme kakršne koli odločitve o tem. Ukrajina ima pravico do obrambe in pomembno je, da se ji še naprej dobavlja orožje, vendar iz varnostnih razlogov ni primerno javno govoriti o njegovi dostavi, je izjavila kanadska obrambna ministrica Anita Anand.
Estonski obrambni minister Kalle Laanet pa je dejal, da je mirovna misija »ena od možnosti in da moramo preučiti vse možnosti, ki lahko pomagajo Ukrajini«. Vendar bi o tem moral odločati Varnostni svet ZN, kjer pa ima Rusija pravico veta. Laanet se je zavzel tudi za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Da bi moral Nato zapreti zračni prostor nad Ukrajino, je sicer večkrat izpostavil tudi slovenski premier Janez Janša, k temu pa vedno znova pozivajo tudi ukrajinske oblasti.»Vse te države, ki lahko nadzorujejo območje prepovedi preletov, morajo ukrepati,« je dejal Laanet.
Nato sicer nasprotuje vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Kot je nedavno pojasnil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, zveza Nato noče biti neposredno vpletena v konflikt v Ukrajini, saj bi to lahko pomenilo še več ubitih civilistov. Ameriški predsednik Joe Biden pa je pred dnevi opozoril tudi na možnost izbruha tretje svetovne vojne. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je sicer ob prihodu na zasedanje znova poudaril, da ima Ukrajina legitimno vlado in da podpirajo njene zmožnosti, da se branijo.
Pahor na dunajski Diplomatski akademiji opozoril na pomen vojne v Ukrajini
Slovenski predsednik Borut Pahor je danes na Dunaju nagovoril študente Diplomatske akademije in opozoril, da je vojna v Ukrajini pomembna za Evropo in ves svet. Evropska ideja, utemeljena na spravi in sodelovanju v vzajemno korist, je najbolj omogočala mir v Evropi, ki je trajal skoraj 80 let, je izpostavil slovenski predsednik v svojem predavanju. »Evropska ideja (...) skoraj pol milijarde ljudem zagotavlja mir in blaginjo. Nevarno je bilo do nedavnega edino to, da smo mir jemali za samoumeven,« je dejal Pahor.
A te »nevarnosti« ni več, saj je Rusija brez povoda napadla suvereno Ukrajino, je poudaril Pahor. Zavzel se je za čimprejšnjo prekinitev ognja, za diplomatska pogajanja in iskanje rešitve po mirni poti. Podprl je sankcije Zahoda, da se Rusijo prisili k čimprejšnji zaustavitvi vojne, je dejal.
»Širitev EU na Zahodni Balkan je geopolitično vprašanje prve kategorije«
Ocenil je, da vojna v Ukrajini »oživlja preživeto mentaliteto geopolitike«. V tem smislu pa je širitev EU na Zahodni Balkan »geopolitično vprašanje prve kategorije«. Opozoril je, da zastoj v procesu širitve EU krepi nacionalizme in razmišljanja o spremembi meja, kar pa "ogroža mir in varnost tega dela Evrope in celo Evropo".
Ponovno se je zavzel predvsem za pospešeno vključevanje Bosne in Hercegovine v EU.»Če tam ne bo Evrope, bo varnostni problem,« je opozoril in hkrati državo pozval, naj čimprej sprejme spremembe volilne zakonodaje. »Tu imamo čas tako rekoč samo do maja, ali pa tvegamo nepredvidljive posledice,« je dejal.
Podprl je tudi pobudo Odprti Balkan za tesnejše povezovanje Srbije, Severne Makedonije in Albanije. »Zdi se mi, da je ena redkih konstruktivnih zamisli o sodelovanju držav Zahodnega Balkana, ki je vsaj deloma naletela na iskreno podporo"« je dejal Pahor. Hkrati je ponovil poziv srbskemu predsednik Aleksandru Vučiću, naj jasneje pojasni, da se za to pobudo ne skriva velikosrbska politika.
Zavrnil je tudi ocene, da je Srbija faktor nestabilnosti na Zahodnem Balkanu, a hkrati opozoril, da spričo vojne v Ukrajini in povečevanju razlik med EU in Rusijo ne bo mogla dolgo »sedeti na dveh stolih«. »Kljub temu upam, da bo Srbija ohranila svojo proevropsko usmeritev in se inteligentno izvila iz te situacije,« je dejal Pahor.
»To bi bilo pomembno za proevropsko prihodnost Srbije ter celotnega Zahodnega Balkana, zmanjšalo pa bi tudi nevarnost ruskih skušnjav, da na Zahodnem Balkanu povzroči nestabilnost,« je še dodal.
