Sobota v Ormožu je bila sončna in že dopoldne, ko se je v športni dvorani Hardek, sicer trdnjavi rokometnih Ormožanov, začel volilni kongres SDS, ogreta na prijetnih dvajset stopinj, idealnih za počitek konec tedna. V precej ležernem slogu se je začel tudi kongres največje opozicijske stranke. Kakor da se komu mudi domov, so se v prvi urici in pol zvrstili uvodni nagovori, poročila organov in vmesni kulturni program, vključno s slovensko himno, nastopi kvinteta S.O.S., pevk gasilske zveze Ormož in folklorne skupine. Vse dokler ni na osrednji oder prikorakal Janez Janša in prevzel že svoj deseti mandat na čelu stranke, ki jo neprekinjeno vodi že 32 let. Protikandidata je imel nazadnje leta 1993.
Predsednikov govor je trajal skoraj toliko kot prej našteto, v debeli uri nastopa pa je ocenil, da je država ugrabljena in da je stranka SDS pravzaprav edina v slovenskem političnem prostoru, ki ima izkušnje in kader, da to po naslednjih volitvah popravi. Krivec? Tranzicijska levica, ki da zavira razvojni potencial države. Aktualni koaliciji je očital, da Slovenijo sili k »hitrosti najbolj počasnega v razredu«, da želi z ukrepi ustvariti čim več odvisnikov od države, da pretirava z davki ter da krepi centralizacijo in finančno siromaši občine. Njegova SDS na drugi strani zagovarja hitrost, meritokracijo in ugodnejše okolje za gospodarstvo. Zbranih ni pozabil spomniti na to, da so komunisti prejšnjega režima še v državi, nagovor pa glasno sklenil s parolo »Svoboda Sloveniji«.
O Janši glasovali vsi člani stranke
Sledil je nekajminutni stoječi aplavz delegatov, na Štajersko jih je pripotovalo več kot 700. Videli smo sicer vse pomembne člane, od Aleša Hojsa, Jelke Godec in Franca Breznika do Milana Zvera, Zale Tomašič in Branka Grimsa. Ni bilo Romane Tomc, zato pa je bil v drugi vrsti recimo Janšev odvetnik Franci Matoz. Da je SDS stranka z robustnim strankarskim aparatom in zares številnim članstvom, se je kazalo tudi ob odmoru za kosilo. Eden izmed mlajših članov stranke se je pošalil, da je vrsta pred šotorom, v katerem je bilo na voljo vse od dunajskih zrezkov in čevapčičev do riža in praženega krompirja, »dolga za ustreliti se«. Nekatere delegate nam je ob odmoru uspelo povprašati, kaj si mislijo o govoru predsednika, ki so ga tokrat prvič volili vsi člani stranke z urejeno članarino. Izmed 4636 članov, ki so oddali svoj glas, ga je podprlo 4563 članov, proti jih je bilo 58. Brez izjeme je bil našim sogovornikom nagovor všeč. Na vprašanje, ali jih kdaj zmoti, da na volitvah tako dolgo ni protikandidata, pa, da bi ga bilo sicer fino imeti, a da je Janša vendarle tako prekaljen politik, da bi mu težko kdo zares konkuriral. »Janša je povedal tisto, kar mislimo, kar nas muči, trenutno boljšega na njegovem mestu ne vidim,« je v zvezi s tem jedrnato povzel Aleksander Ačko iz občine Hoče - Slivnica.
V nadaljevanju so prišle na vrsto tudi programske vsebine, kongres je potrdil kar 14 programskih resolucij, na čelu z nosilno Vzemi državo nazaj. Tvoja je. Janševi napovedujejo, da bodo po volitvah »vzeli nazaj ugrabljeno državo«, za kar ponekod ne bodo dovolj zgolj klasične reforme, pač pa tudi dopolnitve ustavnega reda. To bi lahko dosegli zgolj z »ustavno večino razuma«, menijo. V dokumentih sicer pišejo, kako je treba zaščititi svobodo govora, volilno pravico državljana, pravico do poštenega sojenja, spol kot naravno kategorijo – oče je moški in mati je ženska, pravice otrok v obrambi pred LGBT-ideologijo v šolah, pa tudi pravico do groba ter svobodnega razpolaganja z zasebno lastnino in svobodno gospodarsko pobudo. Prav tako so delegati potrdili program stranke s 102 točkama v osmih poglavjih.
V občini, kjer so v času osamosvojitvene vojne ljudje z barikadami preprečevali preboj Jugoslovanske ljudske armade, kot je bilo predvajano na velikem zaslonu osrednjega odra, smo ob zaključku kongresa slišali tudi nekaj o potencialnih političnih povezavah v luči bližajočih se volitev. SDS se še ne ukvarja s političnimi koalicijami, za to bo še čas, je dejal Janša. »Potrebujemo samo dobro volilno udeležbo, močan rezultat SDS in koalicija se bo potem sestavila sama po sebi,« je prepričan. O morebitnih novih referendumih pa: »Dejstvo je, da so pred nami volitve, da bo počasi vse usmerjeno v to plebiscitarno odločanje volilcev. Smo pa videli, da je aktualna vladna koalicija za zadnje volitve v evropski parlament volilcem nabila na glasovalne lističe tri referendume, tako da je tudi ta pot odprta. Vendar jaz zdaj ne govorim o tem, da bomo mi ravnali enako.«
Poziv k zmagi razuma
Ob robu kongresa smo se o predvolilni taktiki Janše pogovarjali s politologom dr. Marinkom Banjcem. »Že dlje časa je jasno, da Janša vstopa v predvolilno tekmo, ki jo vidi kot dolgoročen proces, s pozivom k zmagi razuma. Gre za zelo enostavno, vendar hkrati učinkovito diskurzivno strategijo, s katero želi pokazati, da je trenutna oblast in prevladujoča racionalnost v družbi povsem izven tirnic normalnega,« ocenjuje sogovornik, ki ob tem klic k ustavni večini razume predvsem kot mobilizacijski narativ. »Torej ne gre toliko za to, ali je to dejansko dosegljivo, temveč gre v prvi vrsti za visoko postavljen cilj, ki vzpostavlja in premika meje tistega, kar je 'mogoče'. Nizko postavljen cilj, na primer zgolj premagati tekmece, je premalo ambiciozen in demotivirajoč.«
O nezamenljivosti Janše na čelu SDS pa: »Zagotovo je Janšev dolgotrajen primat na desnici in v lastni stranki fenomen, ki je drugod praktično neviden. Pri celotni zgodbi je najbolj fascinantno, da je Janši kljub ekscesivni avtoritativnosti uspelo svoje podpornike prepričati o interni demokratičnosti stranke. Eden od načinov, nikakor pa ne edini, kako mu je to uspelo, je tudi z neprestanim ohranjanjem ambivalentnosti svoje pozicije. Če pozorno spremljamo, Janša v določenem trenutku demonizira nasprotni politični pol, s čimer vzpostavlja ostre delitve v političnem prostoru, praktično v naslednjem pa se bo izrekal o tem, da so vedno pripravljeni sodelovati. Poanta je, da mu ta strategija odpira prostor prestavljanja 'krivde' konfliktov v slovenskem političnem prostoru na levi pol, sebi pa pripis vloge rešitelja, v katero se ne postavi sam, temveč ga izberejo njegovi podporniki.«
