V soboto se bo iztekel rok, ki ga je ministrstvo za kulturo določilo za razpravo o paketu sprememb zakonov o RTV Slovenija, o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in zakonu o medijih. Z zakonskimi posegi skuša ministrstvo, ki ga vodi Vasko Simoniti (SDS), ošibiti medije, ki so do vlade kritični, okrepiti pa tiste, ki sodijo pod okrilje SDS. Med drugim bi s spremembami usodno posegli v financiranje RTV Slovenija, STA bi podredili politiki, načeli bi položaj Pop TV in Kanala A, razdrli bi radijsko mrežo Radio 1 in ustanovili nov medijski sklad za podporo medijem, ki so po volji politiki.
Ministrstvo za kulturo je pri poseganju v medijsko zakonodajo med drugim predvidelo tudi spremembe, ki bodo vplivale na razmerje med velikimi komercialnimi mediji in kabelskimi operaterji. Zakon o medijih naj bi po novem določal, da izdajatelji televizijskih oziroma radijskih programov ne smejo pogojevati prenašanja svojih radijskih ali televizijskih programov pri kabelskih operaterjih s tem, da morajo operaterji njihove programe vključiti v vse ali točno določene ponudbe ali programske sheme operaterjev. Preprosteje: lastnik televizijske postaje ne bi smel kabelskega operaterja siliti, da njegov televizijski program vključi v vse pakete ali pa nič. Takšno določilo bi lahko poseglo v poslovanje med kabelskimi operaterji (Telemach, T2, A1 in drugi) ter izdajatelji programov, kot sta Pop TV in Kanal A.
V družbi Pro Plus, ki je lastnica obeh medijskih družb, sicer trdijo, da v odnosu med njimi in kabelskimi operaterji ni takšnih pogojevanj, ampak gre za obojestranski interes, saj da so »programi izdajateljev Pop TV in Kanal A med najbolj gledanimi programi, ki jih operaterji ponujajo svojim naročnikom«. »Dovoljevanje in določanje pogojev, pod katerimi izdajatelj medija dovoli operaterju, da v svojo ponudbo vključi program izdajatelja, je izključna pravica izdajatelja. Država teh temeljnih pravic ne more razlastiti, saj bi s tem protiustavno posegla v povsem zasebna razmerja in ustavne pravice gospodarskih družb,« trdijo pri Pro Plusu. Zatrdili so, da kabelski operaterji v vsakem primeru želijo njihove programe vključiti v vse programske pakete, ki jih ponujajo naročnikom.
Vendar ima omejevanje poslovanja Pop TV in Kanala A, kar bi bilo po godu vladi Janeza Janše, predzgodbo. V preteklih letih so se namreč že pojavili dvomi o ravnanju največje komercialne televizijske hiše, saj naj bi Pro Plus do določene mere izkoriščal svoj dominantni položaj na medijskem tržišču in kabelske operaterje nadvladoval. Tovrstna razmerja med televizijami in kabelskimi operaterji so sicer poslovna skrivnost, uporabniki storitev pa so opazili podražitve na položnicah.
Odzivi kabelskih operaterjev na predvideno zakonsko spremembo se razlikujejo. Kabelska operaterja A1 in T2 sta nam sporočila, da predvideno spremembo zakona podpirata. »Zavzemamo se za ureditev, ki omogoča kar največjo svobodo pri oblikovanju programskih shem,« so sporočili iz A1. Tudi v T2 se s spremembo strinjajo, ne morejo pa še povedati, ali bi to poseglo v njihove dosedanje poslovne dogovore z izdajatelji programov.
Po drugi strani v Telemachu, ki je v zgodovini poslovnih povezav (tudi na področju oglaševanja) bližji Pro Plusu kot A1 in T2, pravijo, da je predlagana zakonska sprememba »nepotrebna, ker ne bi prinašala sprememb že obstoječih ureditev in ne bi imela učinkov«. Na Telekomu, ki je bil tudi v preteklosti bolj naklonjen branjenju položaja Pro Plus, pa predvidenega učinka zakonskih sprememb na poslovne odnose »ne komentirajo in ne prejudicirajo«.
Podražitve za uporabnike
Krovno Združenje kabelskih operaterjev Slovenije (ZKOS) se je postavilo na isto stran kot A1 in T2 ter sporočilo, da predvidenim zakonskim omejitvam za izdajatelje programov načeloma ne nasprotujejo. V nasprotju s Pro Plus in Telemachom tudi menijo, da bi se poslovna razmerja potem dejansko spremenila. »Sprememba, če bi bila sprejeta, bi nedvomno pomembno posegla v dosedanje poslovne dogovore z izdajatelji programov, saj ima večina izdajateljev v svoji pogodbi in pogojih določene pogoje, ki bi bili v navzkrižju s predvideno omejitvijo,« so bili odkriti.
ZKOS je v sodelovanju z Združenjem slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev poleg tega opozorilo še, da zavračajo uvedbo dodatnega plačila 3,5 evra za vsakega uporabnika kabelskih storitev, ki bi jih morali kabelski operaterji vplačevati v poseben državni sklad, ki je na prikrit način namenjen vladi lojalnim medijem. »S to spremembo se seveda nikakor ne strinjamo, saj bi pomenila dodatno drastično podražitev storitev,« sta opozorili združenji.
Omejevanje Denisa Avdića
Še eden od predvidenih posegov v zakon o medijih pa predvideva ukinitev radijskih mrež. Radijske postaje naj bi se v roku enega leta po uveljavitvi zakona razdružile in začele spet oddajati samostojne programe, kakršne so oddajale, preden so se združile v mrežo. V mreži Radio 1, ki združuje osemnajst lokalnih radiev, opozarjajo, da bi zaradi tega posamezni njihovi radii propadli. »Namesto Radia 1 bomo imeli osemnajst različnih lokalnih radiev, razpršenih po Sloveniji – Radio Portorož, Radio Ribnica in podobne –, ki bodo prisiljeni oddajati vsebine iz leta 2007. Vsak od teh radiev bo slišen v svojem ozkem okolju. Ker gre za male radie, ki so pred tem zaradi svoje majhnosti zašli v finančne težave, pomeni to prisilno vzpostavitev nerentabilnega poslovnega modela, ki ustvarja izgubo,« je opozoril predstavnik radia Nejc Štravs Tisu. »Poleg tega pa Denis Avdić (priljubljeni voditelj, ki je ena od osrednjih točk njihovega programa in ki se je v preteklosti v svojem radijskem šovu s satiro loteval Janeza Janše in njegovih ministrov, op. p.) ne more biti prisoten na vseh programih, kar pomeni, da od osemnajstih radiev sedemnajst radiev ne bi smelo več predvajati Denis Avdić Showa. Leta 2020 zahtevati vsebine iz leta 2007 pomeni smrt za katerikoli medij. To je, kot če bi sprejeli zakon, da se mora Mercator razdeliti na ločene male trgovce iz katerih je nastal: Klas Maribor, Planika – Slovenska Bistrica, Loka – Škofja Loka, Grosist – Nova Gorica, Špecerija – Bled, Povrtnina – Maribor, Jestvina – Obala in druge. Odveč je razlagati, kako nekonkurenčne bi bile te mikro trgovske družbe in kakšna bi bila njihova poslovna usoda,« opozarja Štravs Tisu.
