Predsednik SDS Janez Janša je zaradi izjav premierja Roberta Goloba, izrečenih v času predvolilne kampanje, vložil tožbo. Sporne naj bi bile predvsem Golobove trditve, da je Janša »prodal domovino«, »prodal Slovenijo Izraelu« in storil »veleizdajo«. Golob ga je v svojih nastopih povezoval tudi z mednarodnim organiziranim kriminalom.
Janša meni, da pri teh izjavah ni šlo zgolj za politično kritiko, temveč za konkretne in neresnične trditve, ki so posegle v njegovo čast, dobro ime in osebni ter politični ugled. Zato od Goloba zahteva, da sporne izjave prekliče, se mu javno opraviči in odstrani objave, v katerih so bile te trditve objavljene.
"Vi niste dober človek"
V tožbi Janša sicer izpostavlja več različnih izjav, ki jih ocenjuje kot posebej žaljive. Eno od njih je prvak Svobode izrekel na predvolilnem soočenju na POP TV 16. marca, ko je dejal, da Janša ni dober človek, da nima rad Slovenije in da je edina stvar, ki ga zanima, kako se bo dokopal do oblasti, ker da je zanj Slovenija plen.
Po njegovem mnenju so bile izjave izrečene z namenom diskreditacije pred volitvami in niso temeljile na dejstvih, ki bi lahko upravičila tako težke obtožbe, še piše N1.
Janša je tožbo vložil preko odvetniške družbe Matoz, torej preko pisarne svojega dolgoletnega zagovornika Francija Matoza, ki je trenutno minister za notranje zadeve in javno upravo.
Golob: šlo je za politično kritiko
Robert Golob tožbeni zahtevek zavrača. Njegova obramba poudarja, da so bile izjave izrečene v času intenzivne predvolilne politične razprave in da so se nanašale predvsem na Janševo politično delovanje.
Golobova stran se pri tem sklicuje tudi na afero Black Cube, ki je bila ena pomembnejših tem političnih polemik v času kampanje. Po njihovem mnenju so bile izjave del širše politične kritike in jih ni mogoče obravnavati enako kot trditve o zasebni osebi.
Obramba opozarja, da morajo politiki, še posebej vodilni predstavniki države in strank, pričakovati ostrejšo javno kritiko. Meje dopustnega izražanja so pri javnih osebnostih praviloma širše, saj je njihovo delovanje predmet stalnega javnega nadzora in politične razprave.
Meja med kritiko in žaljivimi trditvami
Primer odpira vprašanje, kje je meja med ostro politično retoriko in nedopustnim posegom v čast in dobro ime posameznika. Politične kampanje so pogosto zaznamovane z ostrimi besedami in medsebojnimi obtožbami, vendar pravica do političnega izražanja ni neomejena.
Janša vztraja, da Golobove besede niso bile zgolj vrednostne sodbe ali politična mnenja, ampak izjave, ki jih je mogoče razumeti kot konkretne obtožbe. Golob pa meni, da je šlo za politični kontekst in dovoljeno kritiko ravnanja političnega nasprotnika.
O tem, ali so bile sporne izjave še znotraj meja dopustne politične razprave ali pa so predstavljale nedovoljen poseg v Janšev ugled, bo očino odločalo sodišče.
