Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani opozorila, da gradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc-Musarjeva.
Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila.
Soočenje s travmami
A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Nataša Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti".
To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar.
Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila skozi šest področij, ki jih vidi kot ključna.
Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila.
Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države ter posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala predsednica Pirc Musar, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala.
Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Nataša Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila.
Potrebujemo kakovostne medije
Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. To je namreč po besedah Pirc-Musarjeve pot v enoumje.
V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva.
"Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica.
Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje".
Nataša Pirc Musar pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila.
Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine.
Janša: Osamosvojitev ni last ene opcije
Po predsednici je zbrane nagovoril še predsednik vlade Janez Janša. V govoru je spomnil na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so se bili pripravljeni boriti za državo, pa tudi na sprejemanje temeljnih dokumentov samostojne države. Ob tem je dejal, da politika sicer ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu, kljub temu pa so dosegli potrebno ustavno večino. "Te večine ne bi bilo, če tudi slaba polovica tedanje leve opozicije ne bi skupaj z Demosom glasovala za samostojno Slovenijo."
Osamosvojitev sicer po njegovih besedah "ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skupna državljanska dediščina".
Ocenil je, da smo po 35 letih lahko z marsičim zadovoljni. BDP na prebivalca se je pošesteril. "V vseh mandatih različnih vlad so tudi dosežki, ki so nas popeljali naprej," je priznal. Zaradi pretirane centralizacije in birokratizacije pa nismo dovolj izboljšali kakovosti življenja.
Pred nami so "resni izzivi, ki jih poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost", je opozoril.
"Za uspešen spopad z njimi potrebujemo realističen pristop. Potrebujemo sodelovanje, ki bi omogočilo večino za potrebne dopolnitve ustave. Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično. Za prvo davčno sidro v ustavi in za drugo spremembo volilnega sistema. Potrebujemo decentralizacijo, večji prenos odločanja in virov na pokrajinsko in občinsko raven," je nanizal.
Poudaril je skupno odgovornost za to, da mladim predamo državo, ki bo varna in uspešna. Ob tem ga z optimizmom navdaja, da vse več mladih "kaže hkrati zanimanje tako za lastne korenine in lastno kulturo kot za vprašanje, kakšna naj bo Slovenija jutri".
35-letno zgodovino države je Janša razdelil v dva polčasa. V prvem smo ob velikem zaletu hitro napredovali, v drugem pa obstali. "Dohiteli in prehiteli so nas nekateri, ki so nam leta 2008 še krepko gledali v hrbet," je dejal.
Razlog za to vidi v politiki izključevanja, "ki je po letu 2008 postala politična norma v Sloveniji". "Imamo del politike, naslednika tiste polovice opozicije, ki ni glasovala za samostojno Slovenijo in ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji," je zatrdil.
A izključevanje po njegovih besedah "ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil". "To ni pot, ki nas lahko popelje naprej," je prepričan.
Še posebej ne v mednarodnem in evropskem okolju, ki je danes v marsičem celo še bolj zahtevno, kot je bilo pred 35 leti. Slovenci kot del evropskega in severnoatlantskega zavezništva nosimo svoj del odgovornosti za lastno in skupno evropsko varno prihodnost, je spomnil. "Del odgovornosti je tudi obramba lastnih vrednot in našega načina življenja. Naš dom, naša pravila," je pristavil.
O muzeju osamosvojitve
Zavzel se je za "vzpostavitev enakosti pred zakonom in gradnjo skupnosti, v kateri bo samostojna Slovenija samoumevna intimna opcija vseh in v kateri so sanje slehernika ne samo vsak dan znova dovoljene, ampak kjer jih lahko s svojim delom in trudom tudi enakopravno uresničuje".
Kritičen je bil do tega, da "smo morali kar dvakrat ustanavljati muzej slovenske osamosvojitve". Prav tako pa bi se po njegovem mnenju spodobilo, da ob naslednjem praznovanju dneva državnosti na Trgu republike končno odkrijemo tudi spomenik slovenski osamosvojitvi in državnosti. Dolg do prestanega trpljenja prednikov pa "bomo odplačevali tako, da bomo končno vrnili pravico do spomina in pokopali vse svoje mrtve". "Predvsem pa s tem, da bomo gradili domovino vseh in za vse," je navedel.
Kljub ukinjanju institucij spomina na svoj nastanek osamosvojitvena Slovenija ni bila nikoli poražena, je dejal. "Nikoli ni bila premagana. Preprosto čakala je na trenutek, da se ponovno dvigne. In ta trenutek je prišel. Vztrajno, korak za korakom, nastopa čas, v katerem ponovno verjamemo vase, v svojo sposobnost napredovanja, verjamemo v moč povezovalnega izročila ter vrednot slovenske osamosvojitve," je opisal.
Različnost je ponazoril tudi s prispodobo slovenske zastave, ki ni enobarvna. "Ima tri barve, vse so enakopravne in enakovredne in vsi se lahko v svoji različnosti prepoznamo v njih. Ima pa slovenska zastava en sam državni grb, simbol skupnega, utelešenega v slovenski državnosti. Ta pa mora biti formalni okvir svobodne demokratične družbe," še meni premier, čigar govor je mestoma spremljalo nekaj žvižgov, na več delih pa glasen aplavz podpornikov iz publike.
Na državni proslavi na predvečer dneva državnosti, s katerim letos zaznamujemo 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, je ob Janši spregovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Udeležili pa so se je tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugimi predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako se proslave udeležujejo predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja.
Prisotni so bili tudi praporščaki vojske, policije in različnih veteranskih organizacij, prizorišče so preleteli letala in helikopterji.