V Kopru se je danes z državno proslavo na Ukmarjevem trgu sklenilo letošnje praznovanje dneva suverenosti. Praznovanje dneva suverenosti se je letos začelo že v soboto, z dnevom odprtih vrat, danes je sledila še proslava. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša, medtem ko je predsednica Nataša Pirc Musar udeležbo odpovedala.
Proslave so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki osamosvojitve, med njimi Lojze Peterle, Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek.
Dogodek pa so spremljali tudi glasni protesti. Policija je protestnike, ki so z vzkliki, žvižgi in transparenti izražali svoje nasprotovanje, pozivala naj ne motijo proslave. Kot je razvidno iz posnetkov, je prišlo tudi do izmenjave ostrejših mnenj med protestniki in drugače mislečimi mimoidočimi. "Bravo, Primorci, z vami smo iz vse Slovenije," so posnetke protestnega dogajanja komentirali uporabniki družbenih omrežij.
Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je po besedah predsednika vlade Janeza Janše rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A medtem ko smo bili v prvih letih samostojnosti na dobri poti, da postanemo druga Švica, so sledila leta izgubljenih priložnosti, je dejal na državni proslavi ob dnevu suverenosti.
Dan suverenosti praznujemo od leta 2015 v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA, ki je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991, čemur je sledilo deset dni spopadov.
"Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je Janša dejal v govoru na državni proslavi v Kopru, ki so ga prekinjali protestni vzkliki in žvižgi.
Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je izpostavil jasen političen cilj, ki je bil podprt z enotnostjo narodov in plebiscitnim rezultatom. Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je, medtem ko so bile naše enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne, je naštel.
Med drugim je omenil še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku tako v orožju kot številu. Kot je dejal, smo takrat sanjali, da bomo postali druga Švica, "korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge".
Postali smo člani ZN, EU, evropske denarne unije, zveze Nato, OECD in Mediteranske unije, je med drugim naštel. "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 – na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil koz izziv, pred katerim smo danes Slovenci. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je dejal.
Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja, zaradi česar se je ni udeležila opozicija, prav tako je udeležbo zaradi nestrinjanja s potezami vlade odpovedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med razlogi je med drugim izpostavila preimenovanje praznika, čemur ostro nasprotujejo tudi v opozicijskih Svobodi, Levici in SD. Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju.