Janša je zapis začel z obžalovanjem odločitve in razkril, da je bil to že tretji poskus izključitve. »Dvakrat sem dosegel, da predlog njegove izključitve ni prišel do formalne procedure. Tretjič ni bilo mogoče,« je zapisal in dodal, da »slika ni črno-bela in problem ni pretežno v vsebini, ampak v fair playu«.
Poudaril je, da so znotraj EPP, ki je konfederacija nacionalnih strank, številni poslanci, ki zagovarjajo podobna ali celo ostrejša stališča glede migracij, zelenega prehoda in varnosti kot Branko Grims. Vendar pa se ti poslanci v nasprotju z Grimsom za svoja stališča najprej borijo znotraj same poslanske skupine.
Solistični nastopi kot ključna težava
Kot osrednji problem je Janša izpostavil Grimsovo delovanje mimo skupine. Očital mu je, da je kot predstavnik EPP brez vednosti in soglasja vodstva nastopal na konferencah drugih poslanskih skupin, kar je oteževalo iskanje kompromisov. »Kako bi npr. reagirala poslanska skupina katere koli stranke v slovenskem parlamentu, če bi kak njen poslanec namesto na seji svoje poslanske skupine odšel predstavljat stališča na konferenco neke druge skupine, na sejo svoje pa ne bi niti prišel?« se je vprašal.
Da težava ne tiči v sami vsebini, po Janševem mnenju dokazuje tudi izid glasovanja. Za izključitev je glasovalo kar 131 poslancev, proti pa le sedem, pretežno slovenskih. »Za ta rigorozni ukrep so glasovale tudi delegacije strank, ki v EPP zagovarjajo enako ostra ali celo ostrejša stališča do nekaterih vprašanj,« je poudaril in dodal, da je osnovni problem v formi. »Ko si član nekega kluba, ne moreš nastopati tako, da vsak stavek začneš s prvo osebo ednine, ignoriraš pa pravila, ki veljajo za vse ostale.«
Janša je sklenil, »da je izključitev za EPP glede na njeno velikost minorna zadeva, za SDS pa predstavlja veliko škodo«. Z Grimsovim odhodom se namreč moč poslanske skupine SDS znotraj EPP zmanjšuje za četrtino, s tem pa tudi vpliv stranke v evropskem parlamentu.