Evropski voditelji in voditeljice bodo v četrtek zvečer na zasedanju evropskega sveta v Bruslju spregovorili o varnostni situaciji na rusko-ukrajinski meji. Tam bo tudi Janez Janša, ki bo zatem odšel na obisk v Ukrajino, kjer se bo sestal s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slovenija podpira ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine ter se zavzema za mirno reševanje konflikta na vzhodu države. Podpira tudi prizadevanja Ukrajine pri približevanju standardom evroatlantskih integracij, so sporočili iz Janševega kabineta, kjer v srečanju vidijo priložnost za krepitev dialoga in (gospodarskih) odnosov med državama.
V Ukrajini razglasitev izrednih razmer
Janša je obisk v Kijevu napovedal že sredi meseca po pogovoru s premierjem Šmigalom. Situacija na mejah Ukrajine se je medtem zaostrila. Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek podpisal ukaz o priznanju do takrat samooklicanih separatističnih regij Ukrajine Doneck in Lugansk ter sprožil plaz mednarodnih odzivov. Premier Janša je v skladu z odzivom na ravni Evropske unije v torek Putinovo odločitev označil za grobo kršitev mednarodnega prava in resen poseg v suverenost Ukrajine.
Ukrajinski svet za nacionalno varnost je nato v sredo parlament pozval, naj zaradi nevarnosti ruskega napada za 30 dni razglasi izredne razmere v državi. Ukrajina je začela tudi mobilizacijo rezervistov, vse svoje državljane pa je pozvala, naj nemudoma zapustijo Rusijo. Po ukrajinskih ocenah v sosednji Rusiji živi okoli tri milijone Ukrajincev. Voditelji članic EU se bodo zaradi tega, kot rečeno, v četrtek v Bruslju sestali na izrednem zasedanju o razmerah v Ukrajini, omenja pa se tudi možnost izrednega virtualnega vrha zveze Nato.
Dogovor vseskozi v zraku
Glede Janševe izbire trenutka za let v Ukrajino je bilo v slovenski javnosti kar nekaj polemike. Dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na FDV ocenjuje, da so tako Janša kot nekateri drugi evropski državniki v začasnem zatišju pred naslednjo ukrajinsko-rusko etapo prepoznali priložnost, da obisk izkoristijo kot orodje odvračanja hujših intervencij s strani Rusije. Takšen scenarij se Lovcu sicer zdi malo verjeten, saj bi bili stroški za vpletene zelo visoki. »V zraku vseskozi visi možnost dogovora, ni pa jasno, koliko si vpleteni to sploh želijo in kaj bi bila vsebina takšnega dogovora,« komentira.
Dodaja, da bi lahko bil potencialen konsenz podoben tistemu, kar je bilo v preteklih sporazumih med Kijevom in Moskvo že dogovorjeno. »Recimo neka večja avtonomija teh dveh regij znotraj države, torej neke vrste federalizacija. Ne vem pa, ali za to ni zdaj že prepozno.« Lovec omenja tudi možnost novega globalnega sporazuma med atlantskimi zavezniki in Rusijo glede namestitve strateškega orožja. Pravi, da je z zadnjimi potezami Putinu uspelo okrepiti pogajalski položaj, saj da je formalno dejanje priznanja lahko pomemben dejavnik pri nadaljnjem boju za vzpostavitev nadzora nad regijama. »Zdi se, da so ti obiski evropskih državnikov bolj kot ne izraz nemoči in posledica neodločnega ukrepanja v zadnjih tednih,« ocenjuje sogovornik.
Opozicija poudarja pomen diplomacije
Na dogajanje so se odzvali tudi v slovenskih opozicijskih strankah. »Ko poslušamo izjave Janše, ne moremo mimo tega, da to, kar očita Rusiji, to je kršenje vladavine prava, počne doma,« je komentirala prvakinja SAB Alenka Bratušek. »Smo pa po drugi strani veseli, da je Evropa v tej zgodbi znala biti enotna in skupaj pokazati, da smo se še sposobni dogovoriti. Ne vem sicer, ali bo obisk Janše kakor koli pripomogel k rešitvi, si pa želimo, da se ta konflikt reši brez vojne.« Tudi v stranki LMŠ menijo, da obisk slovenskega premierja ni tako pomemben, da bi prispeval k izboljšanju razmer. »Podpiramo enoten odziv EU. V stranki ne glede na zaostrene razmere upamo, da bo sodobna družba sposobna mirnega dogovora,« so zapisali.
»Ne smemo se pustiti povleči v ta konflikt, to bi moralo po naši oceni biti tudi stališče države,« pa je dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Sankcije, sprejete na ravni EU, je ocenil kot logično potezo, a poudaril nujnost prizadevanj, da se spor reši na diplomatski način. »Se pa bojim, da to rožljanje zahodnih držav, predvsem ZDA, ne bo prispevalo k mirni rešitvi, kar gre predvsem na škodo ukrajinskega prebivalstva.« Pomembnost mirne rešitve je poudarila tudi Tanja Fajon iz SD. V odzivu je med drugim predlagala, da bi se lahko Slovenija glede na tradicionalne dobre odnose z obema državama ponudila za gostiteljico srečanja med obema stranema.
Fajonova je sicer ob robu dogajanja opozorila tudi na možnost gospodarskih posledic za Slovenijo. »Rusija za zdaj ne grozi z ustavitvijo dobave zemeljskega plina ali drugih surovin, vendar je to lahko le vprašanje časa.« Kakršna koli ustavitev ali omejitev dobave ruskih virov za Evropo nič ne rešuje v tej politični situaciji, takšen scenarij medtem zavrača dr. Franc Cimerman iz podjetja Plinovodi. Cimerman dodaja, da tudi odzivi ruskega političnega vrha kažejo na to, da se ti dve zgodbi na noben način ne združujeta. »Vpliva na dobavo za Evropo ne bo oziroma ga ne bi smelo biti, saj je Evropa ena izmed pomembnih ruskih partneric, Rusija pa je vedno gradila na tem, da je zanesljiva in stalna dobaviteljica.«
