Po današnjem sestanku premierja Janeza Janše s šolniki ni nič bolj jasno, kdaj bi se šole lahko spet odprle. Kot kaže, pa se to ne bo zgodilo v ponedeljek, 11. januarja. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport časovnega načrta za vračanje učencev še nimajo. O tem bo vlada razpravljala danes, so sporočili.
»Upamo, da bomo naslednji teden začeli testirati učitelje,« je dejal Janša. Kot je povedal, morajo zagotoviti varen sistem za ponovni zagon šolstva, v ta namen naj bi najprej začeli testirati vse zaposlene v šolstvu. Odpiranje šol naj bi bilo sicer ena od prioritet njegove vlade, je zatrdil, a epidemiološke razmere tega po njegovem mnenju še ne dopuščajo (Janša je hkrati tudi minister za zdravje).
Premier je na sestanku govoril o težavah, ki jih ima zdravstveni sistem zaradi ponovnega naraščanja števila okužb. To je bilo po praznikih pričakovano, saj je bil režim omejitev druženja, gibanja in ponujanja storitev v (pred)božičnem času bolj sproščen. Kot posledico je Janša navedel preobremenjenost zdravstvenega sistema. Vendar pa je bilo sproščanje ukrepov v prazničnem času potrebno s psihološkega vidika, je dejal, ljudje naj bi ga potrebovali in pričakovali. Po njegovem mnenju ni smiselno šol odpirati v takšnih razmerah, saj bi naraščanje okužb privedlo do ponovnega zapiranja, ki bi potem trajalo – kot je dejal – do sredine pomladi.
Dopustil pa je možnost, da bi se šole odpirale izmenično, kot to velja denimo v Belgiji. Tam so, kot je na srečanju povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, učenci štirinajst dni v šoli, potem pa so štirinajst dni doma.
Izjava o varnosti še na mizi
Krek sicer poudarja, da bi moralo biti ponovno odpiranje šol povezano s strožjim upoštevanjem higienskih oziroma zaščitnih ukrepov – nošenjem mask, umivanjem rok in doslednim ločevanjem oddelkov med seboj. V zadnjem času strokovnjaki poudarjajo tudi pomen zračenja. Šolniki, po drugi strani, opozarjajo, da izvajanje ukrepov, kot ga pričakuje NIJZ, ni mogoče. Problematična je organizacija prevoza učencev v šolo, prehrane v jedilnicah, gibanja po hodnikih, pouk športne vzgoje in izvajanje (izbirnih) predmetov, pri katerih se združujejo učenci različnih razredov.
Predstavniki vlade so danes hoteli ravnatelje in druge prisotne šolnike ponovno prepričati v podpis izjave »o skupnem prizadevanju za varno vračanje otrok, učencev in dijakov v vrtce in šole«. Bistvo te kratke izjave je, da bi si vsi deležniki »prizadevali zagotoviti dosledno izvrševanje priporočil NIJZ«. »V izjavi ne vidimo smisla, saj je to že tako ali tako zapisano v predpisih,« je njen pomen ocenil predstavnik ravnateljev Gregor Pečan. V sindikatu SVIZ pa so med drugim izrazili mnenje, da bi bilo bolje, če bi ministrstvo in zavod za šolstvo predlagala ukrepe za odpravljanje primanjkljajev v znanju, ki so nastali v času zaprtih šol.
Premier Janša, ki je spomladi odprte šole neposredno povezoval s smrtmi zaradi koronavirusa – odgovornost za smrti je pripisal prejšnjemu ministru za izobraževanje, znanost in šport Jerneju Pikalu (SD) – je danes pri omenjeni izjavi še kar vztrajal. Šolniki menijo, da želi premier z njo odgovornost za morebitno poslabšanje epidemioloških razmer na posamezni šoli ali pa v vsej državi že vnaprej prevaliti na šolnike. Janša je na koncu dejal, da bi lahko do prihodnjega tedna besedilo izjave spremenili in jo predstavnikom šol ponovno ponudili v podpis.
Nekdanji šolski minister Jernej Pikalo je sicer danes dejal, da je za odpiranje šol nujen jasen načrt, ki pa ga vlada nima. Po njegovem mnenju je jasno, da se je vlada ujela v lastno zanko. Za to, da so otroci doma že petinsedemdeseti dan, naj bi bili krivi vsi drugi, le vlada ne, je dejal Pikalo. Po dostopnih podatkih so šole v Sloveniji zaprte najdlje izmed vseh evropskih držav. Načrt za odpiranje šol naj vsebuje ukrepe in predvidi pomoč šolam, da se bodo lahko v naslednjih desetih dneh odprle na organiziran in usklajen način, je pozval Pikalo. Šolstvo je prevelik sistem, da bi se z njim upravljalo rokohitrsko, je posvaril. Kot je znano, so šolniki in sindikat SVIZ med drugim državo pozvali, naj zagotovi dodatne zaposlitve učiteljev in strokovnih delavcev.
Duševno zdravje otrok je ogroženo
V preteklih dneh je med starši osnovnošolskih otrok ponovno zakrožila tudi peticija »za normalizacijo vzgoje in izobraževanja«, ki je v podobni obliki krožila že pred začetkom šolskega leta. Podpisalo jo je že več kot osem tisoč ljudi, prejšnjo več kot devet tisoč. Podpisniki tokrat med drugim nasprotujejo pogojevanju vstopa v šolo s testiranjem oziroma cepljenjem, nasprotujejo pa tudi nošenju mask v šolah, vzdrževanju distance in uporabi razkužil.
V družbi je nestrpnost zaradi nenehnega odlašanja z odprtjem šol vse večja, ponavljajo pa se tudi opozorila strokovnjakov, da je dolgotrajna prekinitev druženja v šolah zdravstveno tvegana. Združenje za otroke in mladostniško psihiatrijo je sporočilo, da so ogrožene primarne razvojne potrebe otrok in mladih po druženju, njihov socialni razvoj in duševno zdravje.
