Prvi dan novembrske redne seje DZ se je začel s poslanskimi vprašanji premierju Janezu Janši. Vodja poslanske skupine Levica Asta Vrečko in poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer Perlin sta predsednika vlade spraševala glede sprememb zakonodaje na področju tožilstva, policije in delovanja civilne družbe. Opozorili sta, da vlada z novimi zakonskimi rešitvami ministrstvu daje več vpliva pri imenovanju tožilcev in vpogled v policijske postopke, in Janši očitali poskus omejevanja civilne družbe in nevladnih organizacij.

Janša je očitke zavrnil in odgovoril, da opozicija vladi pripisuje ravnanja, ki jih je, ko je bila na oblasti, sama izvajala »Odkar je nastopila ta vlada, lažete o tem, kaj ta vlada počne in o njenih namenih ter nam pripisujete, da delamo to, kar ste vi počeli v prejšnjem mandatu.« Poudaril je, da je 48-urno policijsko pridržanje v slovenski zakonodaji prisotno že tri desetletja in da spremembe ne posegajo v ustavne pravice posameznikov. Glede tožilstva pa je dejal, da gre za organ pregona in da je v številnih evropskih državah imenovanje tožilcev še bolj neposredno povezano z izvršilno oblastjo.

V odgovoru na očitke o omejevanju nevladnih organizacij je Janša odločno zavrnil trditve, da vlada predlaga zakone proti posameznikom ali organizacijam. Povedal je, da želi vlada zgolj izenačiti pravila financiranja vseh, ki sodelujejo v političnih in referendumskih kampanjah: »Ne gre za prepoved delovanja kogarkoli. Gre za to, da se uvedejo enaka pravila za vse in da se onemogoči vmešavanje tujine v slovenske demokratične procese.«

Spomnil je, da se politične stranke po zakonu ne smejo financirati iz tujine, medtem ko tako imenovane nevladne organizacije, ki se prijavijo kot organizatorji referendumskih kampanj, prejemajo visoka sredstva iz tujih virov in fondacij brez ustreznega nadzora. Po njegovem mnenju gre pri tem za neposredno vmešavanje tujih korporacij in milijarderjev v notranjepolitične zadeve Slovenije.

Janša se je dotaknil tudi predloga prepovedi zakrivanja obrazov na javnih mestih, ki ga opozicija razume kot omejevanje protestov. Janša je poudaril, da je namen ukrepa zaščita javne varnosti. »Tisti, ki želi mirno protestirati, si obraza ne bo zakril. Obraze si zakrivajo predvsem tisti, ki želijo proteste izkoristiti za nasilje," je med drugim pojasnil.«

Revščino naj bi blažili z interventnim zakonom

Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot je premierja vprašala o ukrepih proti naraščajoči revščini. Janša je opozoril, da se je dvig števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine, povečal v času, ko se je dvignilo 14 davkov in prispevkov ter ko je bila sprejeta reforma plačnega sistema: »V retoriki je prevladovala socialna država, številke pa kažejo, da razvoj ni šel v tej smeri ampak v smeri povečanja revščine in razslojevanja..«

Kot rešitev je navedel interventni oziroma razvojni zakon. o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. »Ta zakon sprejema ukrepe za nižji DDV in osnovna živila, vsebuje pa tudi možnost za znižanje cen energentov.,« je povedal,, in doddal, da vlada želi z razvojnim zakonom odpraviti tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo

Kar se tiče humanitarne pomoči, pa je poudaril, da kljub strašenju, vlada te pomoči ne znižuje. »S tem, da dajemo vse več denarja za socialne transferje in povečujemo proračune humanitarnih organizacij, ki pomagajo revnim, s tem ne rešujemo vzroka za to stanje. Vzrok lahko odpravljamo s sistemskimi spremembami. Del jih je v razvojnem zakonu, del pa jih bo vlada predlagala, ko bo proces sproščen.«

Janša kritičen do prejšnje vlade pri črpanju evropskih sredstev

Poslanka Demokratov Ana Cajhen pa je Janšo vprašala o stanju na področju evropske kohezijske politike ter o ukrepih za pospešitev črpanja evropskih sredstev. Janša je dejal, da je njegova vlada prevzela sistem črpanja evropskih sredstev v slabem stanju ter izpostavil padec Slovenije na lestvici uspešnosti črpanja sredstev med državami članicami EU-ja: »Ko smo junija letos prevzeli mandat, je bila Slovenija po črpanju evropskih sredstev na 25. mestu med 27 državami članicami. Do sredine novembra smo napredovali na 19. mesto, do konca leta pa pričakujemo še izboljšanje.«  Slovenija je izpogajala znatna evropska sredstva, a se vseh zaradi zamud prejšnje vlade ne bo dalo počrpati. »Pri črpanju smo zabeležili napredek, ponekod skušamo zamude rešiti, ponekod pa se jih ne da več nadoknaditi,«

Po njegovih besedah je bilo treba vzpostaviti učinkovitejše postopke, poenostaviti administracijo ter spremeniti odnos do občin in prijaviteljev projektov. Med projekti, ki bi bili lahko že zaključeni, a še niso, je navedel gorenjsko bolnišnico. Med projekti, za katera je bil del sredstev že izplačan, znaten del pa mora slediti do konca leta, je med drugim navedel projekte nadgradnje železniške postaje Ljubljana, obnove Centra Rotovž Maribor, Stare elektrarne Velenje, Tehnološkega parka Velenje, centra urbanega dogajanja Celje in zmanjšanja poplavne ogroženosti ob Savinji.

Seja DZ se bo jutri nadaljevala z interpelacijo zoper zunanjega ministra Toneta Kajzerja, ki so jo vložili v opozicijskih Svobodi, Levici in SD, v sredo in četrtek pa bodo poslanci obravnavali proračunske dokumente za leti 2027 in 2028. x

Priporočamo