Kdor je v pol leta poražen na dvoje volitev, bo v prihodnosti zanesljivo postal minister. Iztok Purič lahko to misel, vredno junakov stripa Alana Forda, dokaže v praksi, če bo prihodnji teden postal minister za kohezijo. In če si pomagamo še z zgodovinskim zahtevkom »poiščite žensko«, Kranjčan tudi tu ni v zadregi: za njim je Alenka Bratušek, politična mati (prihodnjega bivšega) upokojenca.
Če smo si že sposodili duh in nesmrtnost stripa o Alanu Fordu, nadaljujmo z mislijo enega njegovih junakov: »Če želiš zmagati, ne smeš izgubiti.« Tu pa Iztok Purič zadevo lahko obrne na glavo: da je zmagal, je najprej grdo izgubljal. Najprej se je dobesedno politično žrtvoval za Alenko Bratušek in kandidiral za poslanca v ljubljanski Šiški, kjer pa zanj »ni bilo nič več odprtega«. In ko se je že zdelo, da bo še naprej užival mir upokojenca, igral tenis in hodil v naravo, je politična alkimistka in someščanka zopet želela iz njega narediti politično zlato: povezala se je s kranjskim županom Boštjanom Trilarjem in skupaj so doživeli politični triler z res pravim suspenzom. Favorita na županskih volitvah Iztoka Puriča ni zdaj niti v drugem krogu, ker se je izkazalo, da je izbral za okus Kranjčank in Kranjčanov napačno družbo. In potem je po logiki »iz poraza v poraz do končne zmage« prišel nov hokus pokus Alenke Bratušek, ki je iz klobuka kot kaka najboljša čarovnica privlekla Puriča, da je občinstvo lahko samo debelo pogledalo ob triku, ki jim ga je privoščila.
.jpg)
Povezave z Bratuškovo
Ministrski položaj je nesporno življenjski vrh za Kranjčana, ki ga imajo njegovi prijatelji in znanci radi in celo nasprotniki ga ne sovražijo. Preprosto ni ne zloben ne hudoben, zato so se mnogi obupano spraševali, čemu mu je treba vse to, kar se zadnje mesece dogaja z njim in njegovim podrsavanjem na političnem parketu. Zdaj je vsem zaprl usta, a nečesa ni preprečil: ugibanj o tem, zakaj, kako, kdaj in kje je »prisegel« Bratuškovi, svoji politični zvezdi vodnici. Pa da ne bo kakih nedostojnih namigov: Iztok Purič se žensk nikoli ni izogibal, one pa njega ne, zato je s tretjo partnerico ob dveh otrocih tudi na tem področju dosegel ravnovesje, ki ga lahko ponazori skoraj redno nedeljsko kosilo Pri Benediku v Stražišču v krogu bolj ali manj široke družine. Zase trdi, da Alenko Bratušek ceni, spoštuje, da je veliko naredila, je sposobna in tako dalje. Eni se ob tem zgražajo, drugi prikimavajo, Iztok Purič pa bo sedel na ministrski stolček. Nastanek te povezave sodi v čas, ko je bil Purič direktor na Brdu, Bratuškova pa nadzornica in sta se lepo ujela – politično in prijateljsko. Še preden je Iztok iz upokojenca postal politik, ste ju lahko videli na kavici. Zato ni čudno, da je bil v tej spregi sposoben storiti marsikaj: tudi hvaliti dosedanjega župana na kranjskih shodih med volilno kampanjo, čeprav se je videlo, da nerad igra vlogo druge violine. Na to pristaja le, če prvo igra gospa Bratušek.
Ko je nekoč pisal diplomsko nalogo o sistemu družbenopolitičnega izobraževanja v kranjskem ZSMS, je bil član kroga, ki naj bi po zamislih tedanje partije vodil (vsaj) Kranj. Nekateri so tem zamislim sledili, drugi ne. Tako bo Purič postal minister, čeprav je nekoč sledil partiji, a ni bil kak komunistični zagrizenec, prej nasprotno, kar kaže tudi to, da je njenim naslednikom, današnjim Socialnim demokratom, neuspešno »nagajal« na lokalnih volitvah. Debelo kožo dobiva v politiki in po volitvah ga ni bilo sram priznati, da je »popušil«, ni pa se predal, zbežal, čeprav nesmrtni junak Grunf v stripu reče: »Ne predaj se nikoli, razen če se moraš.«
Na Brdu je pomagal zgraditi marsikaj
Da je politični otrok Alenke Bratušek in so ga mnogi videli kot klon Boštjana Trilarja (najbolj pa prav župan sam), smo zapisali v Dnevniku. Ne kot žalitev ali slabšalno oznako – kot rezultat premetavanja sem ter tja po razburkani kranjski sceni pred lokalnimi volitvami. Že prej je postal znan po preprogi, ki jo je kupil za državno Brdo, in po tem, da so vrtnarji z Brda Alenki Bratušek urejali domači vrt (računi so bili Bratuškovi potem izdani, sodišče pa na preprogi ni našlo znakov krivde za direktorja Brda). Danes se ga tam na Brdu večinoma radi spominjajo tudi po tem, da je izpeljal gradnjo novega kongresnega centra in gostil evropsko politično smetano brez spodrsljaja. Tudi prihod nogometne zveze na nekoč Titov hipodrom je bil njegov projekt.
In če mu javnost ne bo pozabila čudežne preproge in če bo politično vedno stal v senci svoje politične botre, se dejansko preizkušnja zanj šele začenja, zato lahko še enkrat postane žrtev politične zgodbe, ki jo je sam izbral. Da je našim politikom črpanje denarja prijazno početje, če streže njihovim ciljem, je jasno in ni lastno le Sloveniji. Črpanje evropskega denarja pa bo za bivšega upokojenca trda preizkušnja, ker država tudi s tem denarjem poganja gospodarsko rast in še kaj. Spodrsljaji niso dovoljeni, a ob tem je dvojcu s krmarko treba priznati še nekaj: mala stranka SAB ima nenadoma v svojem objemu ogromno denarja na infrastrukturnem in kohezijskem ministrstvu, čeprav je političarka Alenka Bratušek najbolj vneta za upokojence. Zlobnež iz Kranja je rekel: »Zdaj ji verjamem, za prvega je že poskrbela.«
