Čeprav so Združeni arabski emirati v preteklosti večkrat napovedovali, da bodo izstopili iz organizacije OPEC, ki združuje države izvoznice nafte in ki je v zadnjih desetletjih imela eno glavnih vlog na svetovnem gospodarskem prizorišču, je bila dokončna odločitev o odhodu iz najuspešnejšega kartela na svetu, s katero so svetovno javnost seznanili proti koncu aprila, za marsikoga presenetljiva. V zadnjih nekaj letih so OPEC zapustili Angola, Ekvador in Katar, vendar njihov odhod še zdaleč ni dvigoval toliko prahu, kot ga dviguje zdajšnja odločitev Združenih arabskih emiratov, saj spadajo med največje proizvajalce nafte na svetu, poleg tega pa so tudi ena redkih držav, ki imajo na voljo rezervne zmogljivosti za črpanje nafte.
V telefonskem pogovoru za Reuters je minister za energetiko Združenih arabskih emiratov Mohamed Al Mazrouei pred dnevi povedal, da je bila odločitev o odhodu iz OPEC in OPEC+ sprejeta na podlagi analize energetskih načrtov države in da o tej temi niso razpravljali z nobeno drugo državo. »To je bila politična odločitev, sprejeta po temeljiti analizi sedanjih in prihodnjih načrtov o ravni proizvodnje.«
Sultan Al Jaber, izvršni direktor državnega naftnega giganta Abu Dhabi National Oil Co. (ADNOC) iz Združenih arabskih emiratov ter med drugim tamkajšnji minister za industrijo in napredno tehnologijo, je po poročanju Bloomberga v svojem govoru pojasnil, da jim bo izstop iz OPEC omogočil večjo prožnost pri pospeševanju investicij in širitvi, kar je skladno z njihovimi nacionalnimi interesi in dolgoročnimi strateškimi cilji. Pred dnevi je podjetje ADNOC sporočilo, da namerava pospešiti rast z dodatnimi 55 milijardami dolarjev, v okviru že napovedanega naložbenega programa v višini 150 milijard dolarjev.
Izstop Združenih arabskih emiratov iz OPEC, tako Bloomberg, predstavlja velik udarec za to organizacijo in sproža vprašanja o njeni prihodnosti v času, ko se naftna industrija spopada z ogromnimi motnjami v oskrbi, ki jih je povzročila vojna z Iranom. Njihov izstop pomeni vrhunec večletnih napetosti v odnosu z vodilno članico te organizacije Savdsko Arabijo glede politike proizvodnje nafte in tekme za regionalni politični vpliv. To sproža vprašanja o prihodnosti OPEC in trajnosti vloge Savdske Arabije kot osrednje stabilizatorke trga.
Spori s Savdsko Arabijo
Po navedbah Bloomberga so se na sestankih OPEC+ Savdska Arabija in Združeni arabski emirati občasno sprli; Združeni arabski emirati so namreč želeli vlagati v nove zmogljivosti za proizvodnjo nafte, medtem ko so se v Savdski Arabiji zavzemali za omejitev ponudbe. Politične napetosti med državama so se pokazale v začetku letošnjega leta, ko je Savdska Arabija poskušala omejiti vpliv Združenih arabskih emiratov na državljansko vojno v Jemnu, kjer so zalivske države podpirale različne strani. Izbruh vojne med ZDA in Izraelom ter Iranom konec februarja – in Teheranov odgovor v obliki izstrelitve tisoče raket in dronov na arabske države v Zalivu – je še dodatno zaostril razmere. Združeni arabski emirati so bili razočarani, ker je le malo sosednjih držav podprlo njihovo prizadevanje, da bi Združeni narodi odobrili uporabo sile za ponovno odprtje Hormuške ožine.
Združeni arabski emirati črpajo okoli deset odstotkov vse nafte, ki jo načrpa OPEC+. Po podatkih OPEC so države članice OPEC+ marca proizvedle 35,06 milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno, kar je bilo 7,7 milijona sodov na dan manj kot v februarju, pri čemer se je proizvodnja, zaradi omejitev izvoza, najbolj zmanjšala v Iraku in Savdski Arabiji. V analizi, ki jo je Bloomberg opravil med analitiki in trgovci z nafto, je bilo ugotovljeno, da so Združeni arabski emirati februarja črpali 3,6 milijona sodov nafte dnevno, kar bi bilo precej nad uradnimi podatki in njihovo proizvodno kvoto v okviru OPEC+. S tem so se uvrstili na tretje mesto med 12 ključnimi državami OPEC in na šesto mesto v širši koaliciji OPEC+, ki je tedaj obsegala še 22 držav. Po podatkih raziskave se je proizvodnja marca zmanjšala za 40 odstotkov, potem ko je konflikt Združene arabske emirate prisilil, da so ustavili večino svoje proizvodnje.
Sedem držav članic OPEC+ – Savdska Arabija, Irak, Kuvajt, Alžirija, Kazahstan, Rusija in Oman – se je pred dnevi dogovorilo, da bodo povečale dnevno črpanje nafte za 180.000 sodov, kar je tretje zaporedno povečanje. Po poročanju Reutersa bo povečanje proizvodnje ostalo predvsem simbolično, dokler ne bo ponovno stekel ladijski promet skozi Hormuško ožino, od takrat dalje pa bo za normalizacijo razmer potrebnih več tednov, če ne celo mesecev. Po umiku Združenih arabskih emiratov OPEC+ vključuje 21 članic, vključno z Iranom, vendar je pri sprejemanju odločitev v zadnjih letih sodelovalo le omenjenih sedem držav, vključno z Združenimi arabskimi emirati, je poročal Reuters.