V Sloveniji je bilo včeraj aktivno okuženih 118.611 oseb. To pomeni, da je vsak 17. prebivalec Slovenije potrjeno okužen s covidom-19 in je v izolaciji. Približno toliko je tudi prebivalk in prebivalcev, ki so zaradi potrjenega visoko tveganega stika z okuženim v sedemdnevni karanteni. Množične odsotnosti povzročajo izjemen pritisk na delovanje gospodarstva in kritične infrastrukture. Za blažitev pritiska od ponedeljka veljajo nove strokovne smernice za trajanje izolacije okuženih oseb. Večina bo smela prekiniti izolacijo že po sedmih dneh, če bo negativna na hitrem antigenskem testu.
Predlog skrajšanja izolacije obolelih so sprejeli člani strokovnega kolegija ljubljanske infekcijske klinike, kasneje ga je potrdila tudi strokovna skupina za covid-19, ki je krajšanju poprej večkrat nasprotovala. Kaj je znanstvena podlaga tega skrajšanja? Kolikšno je tveganje, da se bodo sedmi dan v javnost vračale kužne osebe?
Zanimiva študija okuženih v NBA
Nekaj odgovorov je najti v zanimivi študiji, ki še ni bila neodvisno pregledana. Raziskovali so okužbe igralcev ameriške profesionalne košarkarske lige NBA; gre za visoko precepljeno populacijo, ki se mora testirati vsak dan. Znanstvenice in znanstveniki so analizirali 97 pozitivnih testov na različico omikron in 107 na različico delta. Odkrili so, da je okužba z omikronom v povprečju trajala deset dni, okužba z delto pa dan dlje. Približno 13 odstotkov okuženih je imelo sedmi dan še vedno visoko virusno breme, kar pomeni, da so bili verjetno kužni.
Do podobnih ugotovitev je prišla tudi študija Agencije za zdravstveno varnost Združenega kraljestva (UKHSA). Iz nje izhaja, da je eden izmed treh okuženih bil po petih dneh še vedno nalezljiv, po sedmih dneh je bil kužen eden od šestih obolelih. Če se obolela oseba sedmi dan hitro antigensko testira in je negativna, je tveganje, da se v družbo (prehitro) vrne kužna, enaka kot po desetdnevni izolaciji, ki se sklene brez testiranja.
Združeno kraljestvo je januarja skrajšalo obdobje samoizolacije. Dopustno jo je predčasno prekiniti po sedmih dneh, če si v roku 24 ur negativen na dveh zaporednih hitrih antigenskih testih in nimaš vročine. Deborah Dunn-Walters, profesorica imunologije na Univerzi v Surreyu, je za časnik The Guardian izpostavila, da mora biti javnost dobro obveščena o tveganjih, povezanih s predčasnim prekinjanjem izolacije. »Ne predstavljam si nič hujšega, kot da bi ljudje obiskovali ranljive sorodnike, v prepričanju, da je to varno, čeprav ni,« je dejala.
Nove slovenske smernice o izolaciji upoštevajo ta tveganja. Kdor jo bo predčasno zapustil, se bo moral še tri dni čim bolj izogibati stikom z ljudmi in pravilno uporabljati kirurško masko ali masko tipa FFP2. V tem obdobju prav tako še ne bo prejel QR-kode digitalnega covidnega potrdila za prebolelost covida.
Asimptomatski dlje v izolaciji kot tisti s simptomi
Nove slovenske smernice imajo posebnost: diskriminirajo tiste, ki so bili pozitivni na hitrem antigenskem testu in nimajo simptomov covida. V skladu z novimi pravili je pri njih prvi dan izolacije dan prejema pozitivnega izvida PCR-testiranja. Pri potrjeno okuženih, ki imajo simptome covida, pa se kot prvi dan izolacije šteje dan pojava simptomov. Zaradi tega razlikovanja bodo okuženi brez simptomov morali v izolaciji večinoma ostati dlje kot tisti s simptomi. Zaradi pomanjkanja zmogljivosti testiranja se namreč na potrditveni PCR-test čaka tudi več kot 24 ur, na rezultat pa tudi do 48 ur.
Oboleli bodo morali hitro antigensko testiranje za prekinitev izolacije opraviti pri pooblaščenih izvajalcih. »Po pogovorih s stroko smo se odločili, da niso potrebni posebni termini za testiranje tistih, ki prekinjajo izolacijo,« je včeraj sporočil Franc Vindišar, državni sekretar ministrstva za zdravje. »Svetujemo, da se testirajo v zaključnih terminih.«
V 24 urah pred testiranjem oseba ne sme imeti vročine ali drugih zdravstvenih težav. Predčasni odhod iz izolacije smernice onemogočajo imunsko kompromitiranim bolnikom in hospitaliziranim zaradi covida.
