»S tem nismo rušili plačnega sistema,« je po skrivnostnem dogovoru z interventnimi radiologi UKC Maribor zatrdil zdravstveni minister Tadej Ostrc. Ali si lahko posebne dogovore po vzoru mariborskih interventnih radiologov obetajo tudi v drugih strokah in skupinah zdravstvenih delavcev, ki so nezadovoljne s sedanjim položajem, ne razkriva. »Kadar koli se bo izkazalo, da je ogrožena nujna zdravstvena oskrba kjer koli v Sloveniji, bom kot minister šel na teren,« je obljubil.
Najtežjih razmer ni mogoče reševati iz pisarne, opaža Ostrc. Napovedi novopečenega ministra o spremembah v plačnem sistemu za zdaj niso oprijemljive. Usesti se morajo za skupno mizo in najti rešitve, ob katerih bo sistem finančno vzdržen, zaposleni pa zadovoljni, meni.
Ostrc prav tako še ni razjasnil, ali se obetajo zamenjave na čelu slovenskih bolnišnic. Odstop direktorja UKC Maribor Vojka Flisa in strokovne direktorice Nataše Marčun Varda so zahtevali interventni radiologi, minister pa je dejal, da je o tem preuranjeno govoriti. Napovedal je le, da se bodo z vodstvom sestali in iskali rešitve. V poslovanje UKC Maribor se drugače kot prek sveta zavoda ne more vtikati, je dodal, a se je ob tveganju, da bo del Slovenije ostal brez interventne radiologije, kot minister vendarle odzval. Z vodstvom bolnišnice je bil sicer vseskozi v stiku, je zatrdil Ostrc.
Direktorji v (ne)milosti
Flis UKC Maribor trenutno vodi drugič. Po prvem mandatu, ki se je iztekel leta 2021, torej v času tretje Janševe vlade, se ni odločil za ponovno kandidaturo. Kmalu potem, ko ga je nasledil Anton Crnjac, je vročil sporazumno odpoved in se zaposlil v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina. Na zadnjih lokalnih volitvah se je kot kandidat Gibanja Svoboda neuspešno potegoval za položaj župana Mestne občine Maribor. Po zamenjavi oblasti se je v nemilosti znašel Crnjac, ki je veljal za direktorja blizu desnice. Sprva je poudarjal, da bolnišnica posluje stabilno in da si želi dokončati mandat, a je na koncu sklenil sporazum o prekinitvi funkcije. Nasledil ga je Flis.
Neuradne informacije, da bi bilo lahko aktualno dogajanje v mariborski interventni radiologiji uvod v še eno zamenjavo vodstva ali celo v prihodnje širše rošade v bolnišnicah, v teh okoliščinah niso presenetile. Med vodstvi, ki jim je bila vlada Roberta Goloba opazno naklonjena, je tudi ekipa na čelu UKC Ljubljana (generalni direktor je Marko Jug). Po odhodu treh ortopedov je Golob na primer ugotavljal, da je »vodstvo UKC Ljubljana že večkrat dokazalo, da je zelo sposobno pri opravljanju svojih nalog«. Sicer pa ima vsakdo pravico, da se odloči, da bo delal, kjer želi, je ocenjeval.
Brez razkritja, ali zaupa vodstvom
Golob je javno izpostavljal tudi ugotovitve nadzora, za katerega so se v primeru tamkajšnje ortopedije odločili v novomeški bolnišnici (vodi jo Milena Kramar Zupan). Nadzor je razkril organizirano izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema, so ob očitkih o preusmerjanju lažjih zdravljenj h koncesionarju konec lanskega leta sporočili iz kabineta takratnega predsednika vlade. Spomnimo, vodstvo novomeške bolnišnice se je odločilo za odpoved vodji tamkajšnje ortopedije Gregorju Kavčiču, ki je očitke na svoj račun ostro zavrnil. Potezi nekdanjega delodajalca oporeka na sodišču, posegel je tudi po kazenski zasebni tožbi zoper Roberta Goloba zaradi domnevnega obrekovanja na predvolilnem soočenju na Televiziji Slovenija.
O tem, ali aktualna vodstva bolnišnic uživajo njegovo zaupanje, bi bilo po Ostrčevih besedah preuranjeno govoriti. »Ministrstvo za zdravje smo prevzeli pred približno enim mesecem, primopredaja še ni bila zaključena,« je dejal. Ko bo to urejeno, bodo lahko o tej temi povedali kaj več, je namignil.