Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike z različnih področij, tudi zdravstva.
Za paciente je ključno, da prihodnja vlada vsakomur, ki si to želi, omogoči izbiro družinskega zdravnika in pediatra, je poudaril zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Prepričan je, da mora nova vlada čakalne vrste približati dopustnim, in sicer z izboljšanjem organizacije in učinkovitosti javnih zavodov, angažiranjem koncesionarjev in s premišljenim angažiranjem izvajalcev izven javne mreže, če je na posamičnih področjih prisoten akuten manko kadra. Prav tako morajo redno posodabljati klinične smernice za napotovanje.
Med najpomembnejšimi izzivi je izpostavil tudi vzpostavitev konstruktivnega in spoštljivega odnosa med politiko in zdravništvom. "Spremembe v zdravstvu so nujne in so lahko uspešne le, če se z njimi poistovetijo vsi deležniki," je poudaril.
Obenem pa se morata politika in ideologija v kar največji meri izločiti iz zdravstva. "Zdravstvo si zasluži stalna vlaganja in kontinuiran razvoj, in ne sme biti ujetnik trenutne politike," je zapisal. Opozoril je tudi na pomen poštenega informiranja javnosti: "Pravljične predvolilne obljube vodijo v nerealna pričakovanja in razočaranja."
V Zdravniški zbornici Slovenije med ključnimi izzivi vidijo vzpostavitev celostnega in dolgoročno vzdržnega sistema s temeljnim ciljem zagotovitve pravočasne dostopnosti do kakovostnih zdravstvenih storitev, zlasti tistih, ki največ prispevajo k zdravju prebivalstva.
"Pomemben korak v to smer je tudi krepitev vodenja javnih zdravstvenih zavodov z zadostnimi upravljavskimi pooblastili in jasneje opredeljenimi pristojnostmi, vključevanje vseh izvajalcev v javni sistem glede na potrebe prebivalstva ter digitalizacija, ki bo v pomoč zdravnikom in posledično tudi bolnikom," so navedli. Pričakujejo tudi jasno ureditev položaja zdravnikov in skrb za vse zaposlene v zdravstvu.
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki že več kot dve leti vodi najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini Slovenije, ki jo je vlada omejila z razširitvijo seznama storitev, ki jih morajo zdravniki izvajati med stavko, pa od prihodnje vlade pričakujejo spoštovanje zdravniškega dela, vrnitev k resnemu dialogu s stroko, izpolnjevanje danih zavez in odpravo po njihovi oceni škodljive zakonodaje.
Prepričani so, da zdravstvo potrebuje stabilno in predvidljivo upravljanje, ne enostranskih posegov ali parcialnih ukrepov brez dolgoročne vizije. Pričakujejo pripravo rešitev, ki bodo strokovno utemeljene, finančno vzdržne in izvedljive v praksi. Menijo, da mora biti prva prioriteta kadrovska stabilizacija javnega zdravstva.
Kot drugo prioriteto so izpostavili resno prenovo plačnega sistema, kot tretjo pa dosledno upoštevanje strokovnih standardov in normativov. "Modra knjiga mora postati temelj za organizacijo dela, kadrovsko načrtovanje in nagrajevanje, saj brez spoštovanja standardov ni mogoče zagotavljati varne in kakovostne obravnave," verjamejo v sindikatu.
Tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije od nove vlade pričakujejo sprejetje kadrovskih standardov in normativov za področje zdravstvene nege in babištva na podlagi današnjih potreb bolnikov.
Prepričani so, da je nujno pripraviti strategijo razvoja zdravstvene nege in babištva za prihodnjih deset let, saj je bila zadnja sprejeta za obdobje 2011-2020. Pričakujejo, da bo nova strategija upoštevala trende izobraževanja, potrebe po kadru, demografske podatke in sledila ugotovitvam mednarodnih raziskav. Želijo si tudi ponovno vzpostavitev samostojnega direktorata za zdravstveno in babiško nego na ministrstvu za zdravje.