Na Goriškem so v juniju zaznali 17 primerov, ko so se ljudje okužili z bakterijo Francisella tularensis. Ta povzroča bolezen tularemijo, v Združenih državah Amerike znano tudi kot zajčjo mrzlico. Enajst okuženih se je zdravilo ali se še zdravi v šempetrski splošni bolnišnici, na infekcijski kliniki v Ljubljani in na kliniki Golnik. Ker je bolezen v Sloveniji zelo redka, na Goriškem pa je ne opažajo že vsaj zadnjih dvajset let, je presenetila tudi epidemiologe. Med letoma 2005 in 2020 so namreč v vsej Sloveniji obravnavali 29 tovrstnih primerov, večinoma na Gorenjskem in v Prekmurju.
Tularemijo povzroča bakterija, ki se prenaša z živali na človeka. Okužimo se lahko z vbodom klopa ali prek stika z okuženo živaljo. Najpogostejši gostitelji bacila so kunci, voluharji, miši in drugi glodalci ter klopi, najpomembnejši prenašalci pa klopi, komarji in muhe. Redkeje do okužbe pride tudi z uživanjem kontaminirane vode ali hrane oziroma z vdihavanjem prahu, v katerem so bakterije. Bolezen se navadno začne z nenadno mrzlico, vročino in glavobolom, ki ga spremljajo bruhanje, driska in bolečine v trebuhu.
Okužili so se s pitno vodo, zajci in klopi
Vodja oddelka za nalezljive bolezni na novogoriški enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Tatjana Frelih je pojasnila, da so doslej zaznali devet okužb na Tolminskem, sedem na Ajdovskem, eno v novogoriški občini in že marca eno na Gorenjskem. »Nenaden pojav okužb po eni strani pripisujemo mišjemu letu, saj so miši gostitelji bakterije, ki povzroča bolezen, po drugi strani pa tudi obilnemu deževju, ki je na našem kraškem terenu bakterije spralo v pitno vodo,« je razložila.
Prek pitne vode se je tako zelo verjetno okužila družina, ki se oskrbuje iz lokalnega vodnega izvira brez vnaprejšnje predpriprave vode. Pri dveh družinah, v katerih sta zbolela v vsaki po dva družinska člana, bi lahko okužbo pripisali stiku z divjim zajcem. »V enem primeru je šlo za lovca, v drugem pa za družino, ki je na polju našla zapuščenega zajčjega mladička in ga poskušala rešiti,« pripoveduje Frelihova. Vzroke za nekatere okužbe na Tolminskem še preiskujejo, preostali pa so se najverjetneje okužili prek vboda klopa ali pri kmečkih opravilih v okolici hiše, kjer so opazili miši. Bakterija se namreč podobno kot pri mišji mrzlici prenaša tudi prek aerosola.
Najhujša je bakterija, ki zaide v pljuča
Frelihova je pojasnila, da gre za resno bolezen, kako resno zbolimo, pa je največkrat odvisno od tega, kako smo se okužili. »Najhujše oblike bolezni po navadi povzročajo bakterije, ki jih vdihnemo, saj se lahko razvije pljučnica. Če pride do kožnega stika z okuženo živaljo, se na koži pojavi ranica oziroma nekakšna razjeda. Če bakterijo zaužijemo s hrano ali z vodo, se mesto okužbe zelo verjetno pokaže v žrelu, podobno kot angina. Če si z rokami bakterijo zanesemo v očesno veznico, se pojavijo spremembe na očesih. Najpogostejša oblika tularemije je ulceroglandularna, za katero so značilne povečane bezgavke in kožne razjede,« pojasni Frelihova. Doslej so se z bakterijo pogosteje okužili gozdarji, kmetje, lovci in veterinarji ter ljudje, ki se veliko gibljejo v naravi.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja so včeraj pojasnili, da so letos obravnavali devet bolnikov s tularemijo, dva od njih sta bila hospitalizirana. Infektolog prof. dr. Matjaž Jereb je pojasnil, da so pri bolezni možni tudi življenjsko nevarni zapleti, katerih zdravljenje je zelo zahtevno, da pa bolezen v našem okolju večinoma poteka z blažjo klinično sliko, zato večino bolnikov s tularemijo obravnavajo ambulantno.
