Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je imela do lanskega novembra na seznamu obveznih članov tudi 1719 pravnih oseb, od tega 431 verskih skupnosti. Zdaj so v njej obvezno včlanjeni le še kmetje, pravne osebe pa zgolj prostovoljno. Tiste, ki niso želele niti tega, so morale do 30. novembra spisati izstopno izjavo. To jih je storilo 1015 ali skoraj 60 odstotkov vseh. Posledično so se morali njihovi predstavniki posloviti od članstva v svetu zbornice in v svetu njenih območnih enot. Volilna komisija mora določiti nadomestne člane, ki so prejeli naslednje največje število glasov volilcev.

Štirim članom sveta KGZS je mandat prenehal

Volitve pravnih oseb potekajo prek elektorjev. V svetu KGZS, ki je njen najvišji organ, so imele doslej trinajst predstavnikov. Po naših informacijah je štirim od njih mandat prenehal. Med njimi je tudi ihanski župnik Andres Marko Poznič. Za člana sveta KGZS se je potegoval v ljubljanski volilni (območni) enoti KGZS, in sicer na predlog Župnije Ihan, ki pa je zdaj izstopila iz članstva v KGZS. V tej volilni enoti so elektorji oddali 98 veljavnih glasovnic. Poznič je prejel 89 glasov. V svetu KGZS naj bi ga nadomestil Marko Kastelic, podpredsednik Kmetijske zadruge Stična, katere kandidat je bil, saj se je s petimi prejetimi glasovi uvrstil na drugo mesto.

Nekorektno razmerje

Fizične osebe, torej kmetje, ostajajo obvezni člani kmetijske zbornice. Večji med njimi ji bodo plačevali občutno višjo članarino kot pravne osebe, ki so vanjo po novem vključene prostovoljno. Kmetijo Danila Meolica iz Bakovcev v Prekmurju obvezno članstvo v KGZS na leto stane skoraj 1000 evrov. »Absolutno ni korektno, da velike pravne osebe plačujejo zgolj 250 evrov prostovoljnega prispevka,« je kritičen Meolic.

V kočevski območni enoti KGZS je po elektorjih glasovalo 21 pravnih oseb. Z 18 glasovi je bil za člana sveta KGZS na predlog ribniške župnije izvoljen Andrej Mulej, župnik v Sv. Gregorju nad Ortnekom. Tudi on zaradi izstopa njegove župnije iz članstva v zbornici ne more biti več član njenega najvišjega organa. Z dvema glasovoma elektorjev se je na drugo mesto uvrstil Branko Štunf, kandidat družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki pa Muleja ne more nadomestiti v svetu KGZS, saj je tudi SiDG izstopil iz članstva v njej. Dodajmo, da je moralo to državno podjetje kmetijski zbornici za leto 2024 plačati rekordno visoko članarino – kar 30.749,74 evra. V kočevski volilni enoti je za zborničnega svetnika kandidiral tudi Matej Resnik, generalni direktor skupine Farme Ihan, ki ga je predlagala njihova hčerinska družba GO-KO (Govedoreja Kočevje). Prejel je en elektorski glas, a ker GO-KO ostaja prostovoljno v KGZS, naj bi nadomestni mandat v njenem svetu pripadel njemu.

Verske organizacije zbežale iz zbornice

Celjska območna enota svojega predstavnika v svetu KGZS naj ne bi več imela, saj sta se tam za ta položaj potegovala le dva kandidata. Več glasov elektorjev je zbral pastoralni pomočnik pri celjski škofiji Klemen Klemen, a ker ta škofija ni več članica zbornice, mu je mandat prenehal, njegov tekmec Franc Jagodič pa ga ne more nadomestiti, kajti župnija Kalobje, v imenu katere je kandidiral, je prav tako izstopila iz članstva v KGZS. Novela zakona o KGZS namreč določa, da če ni nadomestnega člana, tudi ni nadomestnih volitev.

Veleposestnica Metropolitana ostaja članica KGZS

V svetu KGZS naj bi kot predstavniki pravnih oseb po novem sedeli trije nadomestni člani. Marko Kastelic namesto Andresa Marka Pozniča, Matej Resnik namesto Andreja Muleja in Marko Cigler namesto Petra Pribožiča. Od svetniškega položaja se je moral posloviti tudi Klemen Klemen, drugi ostajajo, tudi Branko Virag, direktor družbe Panvita ​Kmetijstvo, edine od sedmih iz skupine Panvita, ki ni izstopila iz članstva v KGZS. V njej je zdaj prostovoljno, kar pomeni, da ji bo (tako kot vse druge prostovoljno včlanjene pravne osebe) plačevala le 250 evrov letne članarine, medtem ko je celotno skupino članstvo v KGZS doslej stalo okoli 10.000 evrov. Še višjo članarino (okoli 30.000 evrov na leto) naj bi kmetijski zbornici zaradi zajetnega lastništva gozdov plačevala družba Metropolitana, ki je v lasti Nadškofije Ljubljana. Blaž Gregorc, ravnatelj Nadškofijske gospodarske uprave, je za Dnevnik potrdil, da Metropolitana ostaja (prostovoljna) članica KGZS, z 250-evrsko članarino torej. »Naš interes je, da si zbornica prizadeva za pošteno upravljanje gozdov ter da imajo kmetje in zasebni lastniki pravice, primerljive z evropskimi normativi,« je dejal Gregorc, na Dnevnikovo vprašanje, kako je s članstvom drugih pravnih oseb, povezanih z Nadškofijo Ljubljana, v KGZS, pa je odvrnil: »Po mojih informacijah jih je večina podala izstopno izjavo.«

Novega člana sveta KGZS bo dobila tudi ptujska območna enota. Doslej je bil to Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v ptujskem kmetijsko gozdarskem zavodu. Bil je kandidat minoritskega samostana, ki se je članstvu v kmetijski zbornici odpovedal. Nadomestni svetnik naj bi postal Marko Cigler, ki je bil na zborničnih volitvah leta 2024 kandidat dveh pravnih oseb – Perutninarske zadruge Ptuj in Župnije Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Slednja od začetka tega leta ni več članica KGZS, zadruga pa je v njej ostala prostovoljno, zato Cigler izpolnjuje pogoje za nadomestnega člana v svetu zbornice.

Prvega januarja je mandat prenehal tudi predstavnikoma pravnih oseb v svetu dveh območnih enot zbornice. V postojnski je to Janez Rebec, ki ga je predlagalo podjetje Pivka perutninarstvo, katerega predsednik uprave je, v celjski pa že omenjeni Klemen Klemen, ki ga je za kandidata predlagala Škofija Celje. Ker nobena od teh pravnih oseb ni več članica KGZS, jima je mandat prenehal, nadomestnih članov pa ne bo, saj sta bila tako Rebec kot Klemen leta 2024 na volitvah v svete območnih enot vsak na svojem območju edina kandidata.

Priporočamo