Na povabilo predsednice republike Nataše Pirc Musar so se v sredo v predsedniški palači zvrstili predsedniki opozicijskih strank in vodje njihovih poslanskih skupin. Predsednica je želela preveriti, pri katerih ključnih razvojnih in sistemskih vprašanjih bi lahko koalicija in opozicija presegli politične delitve ter sodelovali tudi onkraj enega vladnega mandata. Pogovori so se dotaknili tudi razmer v državnem zboru, spoštovanja ustavnega reda in ravni političnega dialoga.
Predstavniki Svobode so bili prvi, ki jih je Pirc-Musarjeva sprejela. Predsednik stranke Robert Golob jo je opozoril na »kontinuirano kršenje ustavnega reda« v parlamentu. Pri tem je izpostavil ravnanje koalicijske večine in poslancev Resnice, ki prejšnji teden znova niso potrdili dnevnega reda seje, na kateri bi državni zbor odredil ustanovitev opozicijskih preiskovalnih komisij o aferi Black Cube in financiranju političnih strank. Golob je poudaril, da od urada predsednice republike in vseh drugih varuhov ustavnega reda, vključno z ustavnim sodiščem, pričakuje, da bodo zagovarjali veljavno ustavno ureditev. Kot nesprejemljivo je označil možnost, da bi bil predsednik državnega zbora edini razlagalec ustavnega reda v Sloveniji. »Za to ni ne izobražen ne usposobljen,« je dejal.
Svoboda bo svoje predloge predstavila jeseni
Golob je pogovor s Pirc-Musarjevo kljub kritikam dogajanja v državnem zboru označil za konstruktiven in ploden. Napovedal je, da bodo pogovore nadaljevali tudi v prihodnje. Poleg razmer v parlamentu so govorili o energetiki, demografiji, volilnem sistemu, regionalizaciji Slovenije in drugih vprašanjih, pri katerih bi bilo mogoče doseči širše politično soglasje.
Predsednico je zanimalo tudi, ali bi bila opozicija pripravljena sodelovati pri posameznih ustavnih spremembah. Za njihov sprejem je potrebna dvotretjinska večina poslancev, zato jih brez podpore vsaj dela opozicije ni mogoče sprejeti. Golob je ob tem spomnil, da bo septembra začela delovati vlada v senci. Po njegovih besedah je o političnem soglasju nesmiselno govoriti, dokler niso pripravljene konkretne vsebine. Svoboda bo zato najprej oblikovala svoje predloge, nato pa jih začela predstavljati javnosti in drugim političnim strankam. S tem možnosti sodelovanja z vladajočimi strankami ni zavrnil, vendar je poudaril, da mora morebitno dogovarjanje temeljiti na konkretnih rešitvah. Šele ko bo jasno, kaj posamezni predlog prinaša in katere težave naj bi odpravil, bo po njegovem mnenju mogoče govoriti o podpori opozicije.
Han in Vrečkova za preseganje političnih delitev
Po predstavnikih Svobode je Pirc-Musarjeva sprejela vodstvo SD. Predsednik stranke Matjaž Han je po srečanju povedal, da so izpostavili teme, ki bi morale presegati vsakodnevne politične delitve. Kot enega takšnih projektov je omenil ustanovitev demografskega sklada. Predsednico je po njegovih besedah zanimalo predvsem, pri katerih vprašanjih bi se lahko parlamentarne stranke poenotile in tako prispevale k dolgoročnemu razvoju države. »Ključno je, da poskušamo politiko vendarle spet približati ljudem,« je dejal Han.
Tudi predstavniki Levice so Pirc-Musarjevi predstavili področja, na katerih bi morale stranke po njihovem mnenju poiskati skupne in v prihodnost usmerjene razvojne rešitve. Asta Vrečko je med njimi izpostavila ustanovitev pokrajin. Za regionalizacijo Slovenije se po njenih besedah v svojih programih zavzemajo vse parlamentarne stranke, zato bi bilo treba preveriti, ali je mogoče načelno podporo preoblikovati tudi v dogovor o konkretni izvedbi. Vprašanje pokrajin se v slovenski politiki odpira že dalj časa, vendar doslej ni bilo mogoče doseči zadostnega soglasja o njihovem številu, pristojnostih, financiranju in sedežih. Prav to je eno od področij, kjer bi lahko predsednica republike spodbujala dialog med strankami, če bi te pokazale pripravljenost za iskanje skupne rešitve. Pirc-Musarjeva se je sestala tudi s predstavniki Resnice, ki pa po srečanju niso javno predstavili vsebine pogovorov.